V sklopu zbirke Zgodbe slovenskih letalcev je pri založbi Sierra5, Založništvo od leta 2019 izšlo pet knjig trde vezave s skupaj 1408 stranmi B5 formata.
Poslednji libis 180
Maja 2024 je izšla knjiga Poslednji libis 180. Trisedežno športno-turistično letalo libis 180 je bilo zadnje serijsko letalo, ki so ga skonstruirali in izdelali v ljubljanski tovarni letal LIBIS. Dela so se lotili v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Izdelali so jih resda le deset. Od teh so jih slovenski aeroklubi dobili devet, eno pa je končalo nedokončano in so ga pozneje enostavno zažgali. Zgodbe libisov 180 so dokaj tragične, saj jih je kar šest doživelo letalsko nesrečo. Tri so sežgali. Ohranil se je le ptujski libis 180, ki so ga dokaj skrbno varovali v Aeroklubu Ptuj. V leteče stanje ga je obnovil pilot in restavrator Branko Bunderla in avtorjema predlagal, da bi o obnovi napisala knjigo. Soavtorja te knjige sta se odločila za širšo raziskavo o nastanku letala, tovarni, kjer so jih izdelali in njihovi usodi. Ob raziskovanju zgodb o libisu 180 sta vzpostavila stik z piloti, ki so z njimi leteli. Ti so jima zaupali svoje zgodbe, ki so v knjigi tudi predstavljene. Pri pripravi knjige pa je prispevalo svoj delež izjemno veliko posameznikov in organizacij, ki so bili tako ali drugače povezani z libisom 180. Tako so pripomogli, da je zgodba o libisu 180 res verodostojna. Libis 180 je danes edino leteče motorno letalo slovenskih korenin iz obdobja Jugoslavije.
Knjiga ima 224 strani in približno 200 dokumentarnih fotografij in dokumentov. Večina od njih je prvič predstavljena prav v knjigi Poslednji libis 180. Cena knjige je 30 EUR.
Stražar z neba (2020)
V knjigi sta predstavljena France Bolhar in Pavlin Zule, pomorska letalca vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije, ki sta obiskovala Pomorsko letalsko šolo v Divuljah pri Splitu, službovala v pomorskem letalstvu ter se po drugi svetovni vojni ponovno srečala v Domžalah. V knjigi se prepletata in dopolnjujeta njuni pripovedi, ki ju je Borut Podgoršek skoraj popolnoma ohranil v izvirni obliki. Podkrepil ju je s spremnimi besedili, citati nekaterih drugih pomorskih letalcev, osebnimi dokumenti, fotografijami, predmeti ter drugimi viri in literaturo, ki osebni pripovedi dopolnjujejo, nadgrajujejo in mestoma potrjujejo ter tako povečujejo verodostojnost. V celoto združena in smiselno urejena pripoved bralcem na izviren način približa življenjski poti obeh prijateljev ter tudi način življenja pomorskih letalcev kot poklicne skupine. Skozi opise načina življenja in dela ter opise pomembnih, zanimivih in značilnih dogodkov spoznavamo tudi medsebojne odnose, vrednote in način razmišljanja pomorskih letalcev. Spoznavamo pa tudi sošolce, kolege in nadrejene obeh pripovedovalcev, med katerimi je veliko Slovencev. Glavnina zgodb v knjigi se dogaja med leti 1920 in 1933.
Knjiga obsega 252 strani, 120 fotografij in dokumentov. Cena knjige je 30 EUR.
Na krilih poguma (2022)
V knjigi Na krilih poguma je zapisanih devet zgodbe posameznikov, ki so vsak na svoj način pripomogli k razvoju slovenskega in jugoslovanskega civilnega in vojaškega letalstva.
V knjigi Na krilih poguma sva zapisala zgodbe o:
Pavlu Kavčiču, ki je bil med prvimi strojnimi inženirji v Sloveniji. Študiral je v Brnu in Pragi, deloval pa v Parizu, Novem Sadu in Zemunu. Njegovo življenje je zaradi časovne oddaljenosti zavito v tančico skrivnosti. Bogomil Jaklič je bil Maistrov borec, pilot-lovec, preizkusni pilot, tvorec letalstva Kraljevine Jugoslavije in učitelj letenja. Ivan Koroša je bil predvojni hidroletalec, medvojni strelec v ameriškem bombniku B-24 in poveljnik 1. eskadrilje 421. jurišnega polka Jugoslovanskega vojaškega letalstva ter povojni preizkusni pilot. Mirko Komjanc je bil eden izmed številnih Slovencev, ki so zaradi političnih delitev postali italijanski državljani. Vpoklican v italijansko vojsko je odgovorno opravljal dodeljene naloge, hkrati pa svoje slovenske pripadnosti ni nikoli zatajil. Kot podporočnik pilot se je bojeval v Eritreji, Etiopiji in Britanski Somaliji. Milan Polak je željo, da bi postal pilot, izpolnil na šolanju v Sovjetski zvezi, kjer se je izšolal za bombniškega pilota. Svojo letalsko kariero je končal kot predavatelj na vojaški letalski akademiji. Heljo Godnič je bil partizan, bolničar spremljevalec, inovator, konstruktor in ljubiteljski letalec. Samostojno je izdelal dva žirokopterja in z njima tudi poletel. Maks Arbeiter je kot učitelj letenja v Zveznem letalskem centru v Vršcu postavil temelje jadralnemu šolstvu in obenem dosegel vrhunske rezultate v jadralnem letalstvu v Evropi, Jugoslaviji in Sloveniji. Po poklicu je bil profesionalni pilot, večino časa pa je posvetil šolanju jadralnih in motornih pilotov. Dve leti je šolal tudi pilote v Burmi. Slavko Mašera je bil major jugoslovanskega vojaškega letalstva in nosilec zlate značke pilota inštruktorja. Kot pilot inštruktor je izšolal na ducate mladih pilotov v Jugoslaviji in Zambiji. Marjan Bizjan je v zraku preživel zelo veliko časa, neprekinjeno skoraj dve leti in pol svojega življenja. Za njim je izjemna pilotska kariera, ki se je začela na letališču v Mostah, od koder je poletel kot jadralni in športni pilot. Kot prometni pilot je v Adrii Airways dosegel vse, kar se je doseči dalo.
Opus letalcev, ki so zbrani v tej knjigi, je zelo pester in pokriva časovno obdobje od leta 1916 do leta 1993. Njihove izobrazbe in poklici so bili raznovrstni, njihovo delo pa zelo cenjeno in spoštovano. Z izborom opisanih letalcev sva poskušala zajeti čim širše strokovno področje, na katerem so delovali, in tako pokazati njihovo medsebojno odvisnost in hkrati povezanost.
Knjiga ima 288 strani formata B5, trde platnice in preko 200 fotografij in drugih dokumentov. Cena knjige je 28 EUR.
Letenje za dušo (2023)
Avtor knjige Letenje za dušo je pokojni prof. dr. Dominik Gregl. V knjigi je opisana njegova bogata ljubiteljska in poklicna letalska kariera, ki jo je začel kot modelar. Med študijem je delo nadaljeval v Konstrukcijskem biroju Letalske zveze Slovenije, kjer so takrat razvijali dva nova modela jadralnih letal. Gregl je bil aktivno vključen v njun razvoj. Leta 1960 je odšel na služenje vojaškega roka v Pulo, kjer je bil dodeljen v Šolo rezervnih častnikov mornariško-tehniške službe. Po vrnitvi iz JLA se je zaposlil v podjetju Libis. Od takrat se delovno in ljubiteljsko ni več ločil od letalstva. Bil je jadralni in športni pilot. Dominik Gregl je bil pooblaščen za opravljanje dolžnosti kontrolorja gradnje razreda II. s posebnim pooblastilom za opravljanje kontrole in vzdrževanje športnih letal do 5600 kg bruto teže, jadralnih letal vseh kategorij in trupa letala DC-6B. Zaposlen je bil tudi v Adrii Avioprometu. Veliko zgodb govori o našem letalskem prevozniku (Adria Aviopromet, Inex Adria Aviopromet, Adria Airways), ki je žal leta 2019 po 58 letih odletel v zgodovino. V posameznih zgodbah izvemo, kje vse po svetu so naša letala letela, kakšen je bil razvoj flote in pomen za izobraževanje kadrov v Sloveniji na tem področju. V vseh teh zgodbah lahko začutimo ponos naših letalcev, da so bili del tega dogajanja. Delo nadzornika vzdrževanja in plovnosti letal je opravljal tudi po letu 1991 in s tem zelo pripomogel k razvoju slovenske oblasti na področju civilnega letalstva. Bil je tudi izredni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Skupaj je od svojega prvega skoka z vrabcem leta 1950 do svojega zadnjega poleta z jadralnim letalom 20. julija 2013 naletel skoraj 1700 ur.
Knjiga Letenje za dušo ima 288 strani formata B5 trde vezave. V njej je objavljenih 76 zelo zanimivih zgodbah iz obdobja 1946 do 2016 in okrog 200 dokumentov ter fotografij. Cena knjige je 30 EUR.
Zaljubljeni v letenje (razprodana-2019, ponatis 2020)
Bogato zgodovino letalstva na Slovenskem spremljajo osebne zgodbe Slovencev, ki so se v zadnjih osemdesetih letih tako ali drugače ukvarjali z letalstvom. Soavtorja knjige Zaljubljeni v letenje Borut Podgoršek in Marko Malec sva z osebnimi pogovori in raziskovalnim delom zapisala 18 zgodb slovenskih pilotov, stevardes in letalskega mehanika. Vsakdo ima svojo zgodbo, kljub temu pa se njihove zgodbe včasih prepletajo in tako skupaj tvorijo izjemno zanimivo celoto. V knjigi so zbrane edinstvene, resnične in doživeto opisane zgodbe oseb, ki so v letalstvu pustile neizbrisen pečat in oblikovale delček slovenske letalske zgodovine.
Prva zgodba opisuje znamenitega vojaškega pilota Sava Poljanca. Po pobegu iz taborišča se je pridružil enotam slovaškega odpora proti nacizmu in opravil nekaj bojnih poletov, po katerih se ga še zdaj spominjajo pod imenom Strečenski heroj. V naslednji nastopa Karlo Štrbenk, ki se je že prvi dan vojne nad Beogradom spopadel s piloti nemškega vojnega letalstva Luftwaffe in pri tem umrl, a njegova zgodba živi. Potem je tu pustolovščina najstnika Cirila Vrabiča, ki bi ga lahko stala življenje, a se je končala le z izključitvijo iz šole. Šel je med pilote in se izkazal kot izjemno pogumen in predan. Igor Beran je aktivno sodeloval v boju proti okupatorju v eskadrilji RAF, ki so jo sestavljali nekdanji jugoslovanski piloti. Posmrtno so ga večkrat odlikovali. Tudi njegova zgodba je na naslednjih straneh. V mornariškem letalstvu nekdanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je služilo veliko Slovencev. Med njimi sta bila tudi Ivan Rojec in Mirko Kovačič in še številni drugi, ki so se odlikovali po svojih sposobnostih pilotiranja in vodenju letalskih enot. Pri vojaških letalcih imajo posebno mesto tisti, ki so si zaslužili naziv asa. Tako je Marij Semolič v zračnih bojih sestrelil najmanj pet nasprotnih letal. Franc Sever – Franta ima presunljivo letalsko zgodbo, ki pravi, da te ljudje cenijo po dejanjih, ne po besedah. Sam je imel težko življenje, ki sta ga zaznamovali druga svetovna vojna in bogata letalska kariera v vojaškem in civilnem letalstvu. V knjigi je opisano tudi življenje Franca Rupnika, ki velja za enega najodličnejših jugoslovanskih pilotov in letalskih poveljnikov. Kar 17 let je bil vodja letalskega preizkusnega centra. Med legendami slovenskega letalstva je tudi Jurij Štirn, vojaški in športni pilot, učitelj letenja, začetnik aerofotogrametrije v Jugoslaviji ter vodja gradnje letališča na Brniku in njegov prvi direktor. Branko Žiger je bil lovski pilot, športni letalec, operni pevec in letalski inštruktor. Številni slovenski in hrvaški športni piloti so prav pod njegovim mentorstvom spoznavali čare letenja. Tudi Edvard Lorencon je svoje življenje zapisal letalstvu. Nikoli ni služboval v jugoslovanskem vojnem ali civilnem letalstvu, a je v njem pustil izjemen pečat, saj je izučil večino pilotov s Primorskega. Drago Gabriel – Gabi je bil prometni pilot, inštruktor, rezervni letalski častnik in modelar. Njegova letalska kariera je bila izjemno bogata, saj je letel na kar 61 tipih letal. Albin Pibernik je v drugi svetovni vojni izgubil starše in bil najmlajši udeleženec igmanskega marša. Nekaj časa je preživel z Josipom Brozom - Titom in postal vojaški in civilni pilot. Emil Stepančič je oboževal letenje in bil jadralni pilot. Kasneje se je izšolal za letalskega mehanika. V Jugoslovanski ljudski armadi je vzdrževal različna letala, poklicno pot nadaljeval v Adrii Avioprometu in jo sklenil v letalski enoti slovenske policije. Miša Tičar je bila ena prvih Slovenk, ki so postale stevardese. Svojo letalsko pot je začela v JAT-u in jo končala v Inex - Adrii Avioprometu. Janko Medved, športni, vojaški in prometni pilot ter inštruktor, je povedal, da je od nekega vojaškega pilota slišal, da sta poklica kirurga in pilota najtežja in ju opravljajo najboljši posamezniki. Z veliko čustvi in nostalgije se spominja časov, ko sta bila letalstvo in letenje še prvinska. Sonja Pipan je začela jadrati pri rosnih sedemnajstih letih. V kratki, a izredno bogati jadralski karieri je osvojila kar tri državne rekorde. Ljubezen do fanta, pilota in letal jo je pripeljala do poklica stevardese. Vsem mladim fantom in dekletom, ki so svoje življenje posvetili letalstvu, sta bila velik vzor brata Rusjan.
Knjiga ima 352 strani.
Knjige lahko naročite na e-naslovu: