Ljudje moramo začeti živeti svoje sanje in ne samo sanjati svoje življenje

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
12 Jul 13
Napisal Prebrano 37334 krat
Objavljeno v Uredništvo

galeb_img_1851.jpg"Ogromno dela in energije, ki sem jo vložil v ta projekt je bilo v trenutku poplačanih. Ničkolikokrat sem se vprašal: Joj v kaj sem se to spustil? Velikokrat bil pred tem, da vse skupaj pustim, pa vendarle sem vedno, še sam ne vem od kje, uspel dobiti še tisto nekaj malo atomov energije, da sem stvar speljal do konca.", pravi Primož Jovanovič s katerim smo naredili intervju.

"Trenutno se ukvarjam tudi z idejo postavitve letalskega muzeja ter delavnice za obnovo letal, kjer bomo vsakemu letalstva željnemu obiskovalcu z veseljem predstavili našo strast in ljubezen do teh letal.", pravi Jovanovič.

primoz_jovanovic.jpgKdaj ste se prvič srečali z letalstvom ter kdaj in kje ste začeli leteti?
Odraščal sem v letalski družini, tako da mi je bilo le-to položeno že v zibelko. Da sem se lahko bolj konkretno srečal z letali in letenjem, pa se moram zahvaliti svojemu starejšemu bratu Daliborju, ki je začel leteti dosti pred mano. Spominjam se kako mi je mama dajala sendviče za njega, da mu jih nosim na letališče. Seveda, ko sem nalogo opravil, me je vedno potem ''podil'' domov čeprav sem z navdušenjem gledal vse to dogajanje na letališču. S časom se nisem več tako lahko pustil spoditi domov in ljubezen do letalstva je bila rojena. Kasneje, ko je brat videl, da me letenje resno zanima, mi je tudi dosti pomagal. Leta 1993 sem opravil tečaj za jadralnega pilota, tri leta kasneje pa sem pridobil še dovoljenje motornega pilota. Seveda prvih ne pozabiš nikoli. Legendarni blanik L-13 in Utva75. Usoda je tako hotela, da sta obe letali s katerimia sem začel leteti že uničeni. Bolj kot sem letel, bolj sem si želel da bi se s tem ukvarjal tudi poklicno, zato sem se odločil da odidem v ZDA v Phoenix Arizono, kjer sem se na Westwind Aviation Accademy šolal še za poklicnega pilota. Po vrnitvi iz Amerike, pa sem se vpisalše na fakulteto za strojništvo letalska smer, kjer sem leta 2003 tudi diplomiral. V času študija, sem denar služil z metanjem padalcev, aerotaksijem, vleko transparentov, metanjem vakcinacijskih vab iz letal itd. Vsako ponujeno priložnost sem izkoristil za nabiranje naleta in izkušenj. Tisto leto ko sem diplomiral, se je v letalski šoli Adrija Airways odprlo delovno mesto inštruktorja letenja kjer sem nato dve leti delal kot inštruktor. Leta 2005 pa sem se prijavil na razpis za kopilota v Adrii Airways in uspešno opravil selekcijo, kjer še danes poklicno letim.

galeb_prototip_iz_leta_1961.jpgSte edini Slovenc ki ima Galebe v svojem posestvu. Od kod Vam ideja za nakup teh letal, zakaj ravno ta, zakaj ne kakšna druga letala v tem razredu?
Ne vem zakaj ampak v galeba g2 sem bi od nekdaj zaljubljen. Po moje je eno najlepših šolskih letal druge generacije reaktivcev. Vedno sem si želel letet z njim in sanjaril o tem kako bom nekega dne imel svojega. Seveda so to bile tiste sanje za katere nisem ravno verjel, da se bodo uresničile, bolj sem sanjaril o tem, kot pa resno razmišljal. Po internetu sem vedno rad brskal in iskal strani, kjer se prodajajo vojaška letala, bolj iz »firbca« kot iz kakšne resne ambicije, da si bom kdaj nabavil kako aquila.jpgletalo. Nekega dne sem našel oglas, da se na Floridi prodaja galeb g2. Dve leti smo se z lastnico dopisovali in pogajali o ceni in ko sem uspel ceno znižati na meni primerno, sem odpotoval v Ameriko pogledat letalo, ga sprobal in se odločil, da je to to. Ravno v času, ko sem bil v ZDA pa se je v Kaliforniji pojavilo še drugo letalo galeb in odločitev je padla da grem pogledat še drugega. To drugo letalo je bilo v slabem stanju, dokaj zanemarjeno in ponudil sem simbolično ceno, bolj iz želje, da ga rešim in ponovno dvignem v zrak, ker ga je bilo res žalostno gledati kako propada. In tako namesto da kupim enega, sem se iz Amerike vrnil z dvema.

Seveda sem gledal tudi druga letala predvsem L-39, vendar so bila cenovno izven mojega dosega. Mogoče naslednji projekt. :)

galeb_23112_danes_air_aquila_01.jpgKakšni so vaši načrti z galebi? Mitingi, šolanje, panoramski leti ali zgolj hobi?
Na začetku je bil namen nabaviti letalo čisto za svoj užitek in hobi, vendar so se sproti stvari začele razvijati v smer ustanovitve akro skupine, ter ustanovitve letalskega muzeja. Z letali bodo lahko leteli vsi ki se bodo včlanili v moj aeroklub. Seveda je želja tudi pridobiti generalnega sponzorja, ki bi lahko z njimi tržil svojo blagovno znamko. Predvsem se zavedam da je slovenski trg premajhen zato sem že sklenil nekaj dogovorov o letenju na aeromitingih v tujini. Letalo galeb G2 je tudi del Slovenskega znanja in zgodovine, zato je prav, da imamo tudi mi tako letalo, ki bo združevalo vse ljudi dobre volje in vse ljubitelje letenja na teh starodobnih reaktivcih.

Koliko dela ste vložili v Galebe po nakupu ter kaj ste naredili?
Ker sta oba galeba bila na zadnje na večjem servisu v sredini 80-tih let, sem se odločil, da jih po prihodu v Slovenijo začnem obnavljati do te mere, da bomo facebook.jpgzamenjali ali pa obnovili vse kar se bo obnovit oziroma zamenjat dalo. V obnovo obeh sem vložil že nekaj več kot 80 tisočevrov. Obnova je zajemala defektacijo vseh sklopov, kompletna obnova električnih sklopov, hidravlike, koles, komand ter obnova obeh motorjev. Motor enega galeba je že obnovljen v podjetju Orao iz Bjeline, drugi pa je v istem podjetju še na obnovi. Obe letali sem na koncu tudi prebarval. Več kot sam finančni vložek, je v obnovo vloženo ogromno truda in časa, ki ga je nemogoče ovrednotiti. Je bil pa to zame velik užitek, saj sem tako lahko spoznal letalo v samo drobovje.

galeb_19.jpgSte imeli kaj nevšečnosti pri prenovi - tehnične?
Zavedati se moramo, da sta bili letali v Jugoslovanski vojski deležni rednega in zelo dobrega tehničnega vzdrževanja, kar se je videlo tudi med samo obnovo v Sloveniji. Ker pa sta letali že nekajčasa v civilnem registru, smo seveda naleteli tudi na določene probleme in težave, ki so posledica nepravilnega vzdrževanja in določenih modifikacij, ki so bile storjene v tem času. Predvsem se je pokazal problem določenih rezervnih delov, ki jih je zelo težko dobiti. Najbolj sem razočaran, priznam zaradi svoje naivnosti, da bo kdo pomagal, ker bi imel željo, da na nek svoj način postane del tega projekta, ko sem pri iskanju rezervnih delov vedno znova doživljal razočaranja. Še vedno obstajajo podjetja in inštitucije, ki imajo ogromno teh delov in ki jih v bistvu ne rabijo, vendar niso pripravljeni le teh odstopiti po neki normalni ceni in razočaranje, ki sledi iz tega je neizmerno. Ne morem se znebit občutka, da raje vidijo, da ti deli propadejo nekje v nekem skladišču, kot pa da bi ga namenili nečemu za kar v bistvu so. Spoznal sem, da je veliko ljudi, ki se na zunaj promovirajo kot veliki zaljubljenci v letalstvo v bistvu to delajo le zaradi nekega imidža. Žal je tudi to del neke srčnosti. Kljub vsemu moram priznati, da sem vseeno spoznal nekaj ljudi iz Srbije, ki so mi z največjim veseljem priskočili na pomoč tako, da sem to njihovo gesto sprejel še z večjim veseljem.

galeb_17.jpgKakšno je trenutno stanje obnove, kaj še morate postoriti, oziroma kakšni so vaši načrti za prihodnje?
Kot sem že omenil smo prvo letalo že obnovili in napravili tudi že vse zemeljske teste. Ker sta obe letali v ameriškem registru sem moral počakati na prihod inšpektorja FAA, s katerim sem moral odleteti še takoimenovani check pred vpisom letala v mojo pilotsko licenco. Drugo letalo je nekje na 75% obnove. Trenutno končujemo še električne sisteme ter čakam dokončanje obnove motorja. Veliko časa porabljam za iskanje in nabiranje rezervnih delov in iskanja se kakega dodatnega motorja. V prihodnosti želim kupiti še eno letalo galeb, vendar na žalost za enkrat na trgu ni ponudbe, tako da bom s prvim letalom delal predvsem na promociji kluba.

Trenutno se ukvarjam tudi z idejo postavitve letalskega muzeja ter delavnice za obnovo letal, kjer bomo vsakemu letalstva željnemu obiskovalcu z veseljem predstavili našo strast in ljubezen do teh letal.

galeb_15.jpgKako je bilo na prvem testnem letu? Občutki, adrenalin? Kaj ste počeli v zraku? Sami ali v dvoje? S kom?
Testni let sem opazoval iz tal. Moram priznati da sem bil zelo nervozen. Ko je Zach (moj instruktor) pristal sem neučakano skočil do njega in ga vprašal kako je bilo. Vzdignjen palec mi je vse povedal. Veselje, sreča in zadovoljstvo sta v trenutku zamenjala vso napetost, ki sem jo čutil cel dan. Nato je sledil briefing, teoretični del izpita in kasneje še praktični del. Zdaj gre zares sem si mislil in z nasmehom na ustih zagnal motor in se odpravil na vzletno stezo. Z istim letalom sem pred tremi leti opravil šolanje v Ameriki tako, da to ni bil moj prvi let in tudi nekakšnega adrenalina nisem občutil. V glavi so mi švigale samo misli. 110 vzpenjane, kolesa 140, zakrilca. Zelo hitro smo bili nad letališčem, kjer sem moral oddelati vaje po programu. Sledilo je se nekaj osnovnih akrobacij, imitacija odpovedi motorja in nato pristanek. Vse skupaj je trajalo eno uro in meni se je zdelo da sem šele par minut v zraku. čŒutil sem samo, da sem po treh letih bolj dozorel, da sem kljub vsemu pridobil nekaj več izkušenj in se posebej tehničnega znanja o letalu tako, da sem ves čas imel občutek da je vse pod kontrolo.

galeb_6.jpgLepši del je sledil naslednji dan, ko sva se odpravila na krajše potepanje do Ajdovščine. Navajen sem, da z cessno ali podobnim letalom tak let traja kakšnih 30 minut, z galebom sva bila tam kot bi švignil. Obvezen nizek prelet letališča v Ajdovščini, pozdravit očeta na vrtu in nazaj domov.

galeb_7.jpgOgromno dela in energije, ki sem jo vložil v ta projekt je bilo v trenutku poplačanih. Ničkolikokrat sem se vprašal: Joj v kaj sem se to spustil? Velikokrat bil pred tem, da vse skupaj pustim, pa vendarle sem vedno, še sam ne vem od kje, uspel dobiti še tisto nekaj malo atomov energije, da sem stvar speljal do konca.

Letela sva z Zachom McNeillom, inštruktor in izpraševalcem iz ZDA, ker je letalo vpisano v ameriški register.

Nakup in obnovo Galebov ste financirali sami, ali ste imeli kakšne donatorje / sponzorje?
Ja res je. Nakup obeh letal sem financiral sam. Nekaj s prihranki nekaj pa z krediti. Nekaj malega denarja sem uspel pridobiti tudi z pomočjo sponzorjev, v teku so tudi dogovori z dvema večjima ki bi celoten projekt podprla tudi z večjo vsoto. Moram pa izkoristiti to priložnost in se zahvaliti Aerodromu Ljubljana, ki je prisluhnilo mojemu projektu in z katerim zelo dobro sodelujemo. Res sem vesel, ko vidim da obstajajo podjetja, ki podpirajo te moje sanje, ki niso več samo moje ampak so postale sanje mnogih ljudi okoli mene. Prepričan sem, da bosta moja facebook.jpgdva galeba prinesla lepo popestritev tudi na aerodromu Ljubljana, ki je postal že moj drugi dom. Tako daže sedaj vabim vse, ki se bodo znašli v bližini letališča da nas obiščejo in z veseljem jim razkažem moji dve letali, pa še lepo se bodo imeli na razgledni ploščadi, kjer bodo lahko popili kavico in uživali v razgledu na letala, ki pristajajo in vzletajo. Upam, da bom uspel na svojo stran pridobiti še kakega sponzorja, ker ta projekt daje upanje mnogim, da je z veliko volje in zelje mogoče doseči prav vse. In tudi to je nekako moto celotnega projekta, da moramo ljudje začeti živeti svoje sanje in ne samo sanjati svoje življenja.

galeb_10.jpgAli v prihodnosti načrtujete še več podobnih projektov, morda kakšni Migi ipd?
Bolj kot se ukvarjam z obnovo galebov, bolj mi je jasno, da bi se z takim poslom rad ukvarjal tudi v prihodnje. Želim vzpostaviti organizacijo ali podjetje, ki se bo ukvarjalo z obnavljanjem starih vojaških letal, z njimi leteti in jih tržiti ali pa obnovljene prodajati naprej. Ugotovil sem, da sem se čisto zastrupil s tem posebnim vonjem, ki jih ta letala imajo in, da mi je poseben užitek ležati nekje pod letalom in kolikor mi moje znanje in izkušnje dopuščajo, delati z njimi. Neka daljna ideja je nabava letala L-39 albatros in ga na podoben način kot sem to storil z galebi obnoviti v leteče stanje, ter povečati raznolikost flote. Ideja o migu 21 je bila vendar je vse ostalo samo na ideji. Letala so dokaj poceni, vendar je letenje z njimi predrago, pa tudi po pogovorih z piloti, ki so leteli na teh letalih sem ugotovil, da ne nudijo nekega pretiranega užitka. Letalo je zelo zahtevno in ne dopušča večjih napake. Tako, da mogoče nekega dne z veseljem napravim kak polet, kaj več od tega pa ne.

galeb_5.jpgSigurno ste seznanjeni z nekdanjo jugoslovansko akro-skupino Leteče Zvezde, in današnjo različico, Zvezde, ki uporabljajo enake tipe letal. Ali so Vam tudi oni bili kot nekakšna inspiracija in izhodišče tega projekta?
Seveda, že kot majhen fantič sem z velikimi očmi zrl v to akrobatsko skupino. Življenje je privedlo do tega, da sem z bivšim vodjo Andrejem Percem postal tudi prijatelj. On mi je neke vrste inspiracija, človek ki je rojen za to da leti in od njega se lahko samo učim. čŒlovek z velikim srcem ki z veseljem predaja svoje znanje ki ga je res ogromno. Tudi novosadske starse pozam in zelo sem vesel da obstajajo tudi v Srbiji ljudje ki so zaljubljeni v to letalo. Imel sem to srečo da sem se tudi osebno ustavil pri njih kjer mi je lastnik z veseljem razkazal svojo floto in v čast mi bo sodelovati z njimi.

galeb_20.jpgSte imeli v otroštvu željo leteti na Galebih, biti vojaški pilot?
Odraščal sme v obdobju, ko se je Slovenija osamosvojila in neke prave vojaške avijacije ni bilo tako da sem sanje o tem poklicu hitro postavil na stranski tir. Je pa res, da je želja po letenju z takimi letali vedno bila v meni in edini način, da jo realiziram je bila ta, da si pa, nabavim svoja letala. Bolj kot odraščam bolj mi je jasno, da bolje da nisem postal vojaški pilot. Sigurno je letenje v vojski nekaj res vrhunskega, vendar pa sem osebno proti militarizaciji in proti orožju nasploh. Tako, da bi se v meni sigurno bil boj med tem užitkom v letenju in svojimi moralnimi načeli. Kljub vsemu ne smemo pozabiti, da so vojaški piloti predvsem vojaki tako, da res ne vem kako bi funkcioniral v nekem sistemu, ki bi temeljil na nekih načelih, ki so meni povsem tuja. V galeba sem pa zaljubljen že od svojega otroštva. Niti ne vem zakaj in kako ampak to je enostavno postala ljubezen na prvi pogled, ki se je še povečala, ko je moj starejši brat na takem letalu tudi letel med služenjem vojaškega roka v SROA v Zadru. Temu jaz pravim fatalna privlačnost :), ki je privedla do nakupa.

primoz_jovanovic_1.jpgKje ste opravili rating za Galeba?
Z galebom sem prvič letel v Beogradu z legendo Jugoslovanskega letalstva Marjanom Jelenom in takrat mi je bilo jasno, da je letalo pisano meni na kožo. Formalno šolanje pa sem opravil v ZDA na Floridi, kjer je bilo nabavljeno prvo letalo galeb. Imel sem to srečo, da je v bližini stanoval inštruktor, ki je pooblaščen za šolanje na galebu, tako da sem vse razen izpitnega leta opravil tam. V Sloveniji sem zaključil šolanje na galebu.

Ali boste lahko opravljali redne servise v Sloveniji ter kje, ali boste morali to opravljati v tujini?
Servise bom opravljal v podjetju ZPZ ki ima veliko pooblaščenih serviserjev, ki so večino svojega delavnega staža delali na teh letalih. Počasi pa zbiram tudi svojo ekipo mehanikov s katerimi bomo vzdrževali in servisirali ta letala. Žal mlajše generacije mehanikov, ki bi poznali to letalo ni več in počasi bo usahnilo tudi to znanje. Je pa tudi res, da računam s temi letali leteti nekje maksimalno 10 let, ker po tem obdobju bo zmanjkalo rezervnih delov.

galeb_9.jpgGlede na to, da ste kupili večGalebov, me zanima, ali že imate izbrane »wingmane«?
Seveda. Perc Andrej in Miloš Moretti :)

aquila.jpg


Primož Jovanovič

Rojen 24.03.1974 v Šempetru pri Gorici. Zasebno in poklicno življenje ima popolnoma prepleteno z letalstvom. Kot sam pravi letenje takorekoč teče po njegovih žilah tako, da je to nekako način njegovegaživljenja. Kruh si služi v Adrii Airways, kjer sem zaposlen kot kopilot na letalu CRJ 200/900. Zaposlen je bil tudi v Letalski šoli Adrie Airways kjer je bil vodja šole in vodja inštruktorjev. Prosti čas preživlja na ''travniku'', kjer leti za svojo dušo. Zadnje čase so ga zelo prevzela UL letala, ki mu nudijo največ užitka in z katerimi občutek svobode pride do največjega izraza, vsaj kar se letenja z motornimi letali tiče. Vsake toliko še časa še vedno sede v legendarnega Blanika vendar manj kot bi si želel.

Bi sem in ostajam velik sanjač. Nikoli se nisem zadovoljil z doseženim, ampak sem vedno iskal nove izzive.

Fotografije: osebni arhiv Primoža Jovanoviča, Ečo Marin, Jan Jeraj, Mirko Majcen in FB profil AquilaAirAdventures
Nazadnje urejano na Četrtek, 11 Junij 2015 16:10

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31