Ljubljanski heliport – v tretjem letu delovanja

Oceni ta prispevek
(1 glas)
15 Jul 15
Napisal Prebrano 2007 krat
Objavljeno v Novice

Napačen korak, morda slabost ali trenutek nepazljivosti lahko običajen dan spremenijo v boj s časom.

V boj za življenje. Sekunde in minute postanejo neskončne, prva ter edina želja vseh ponesrečencev in bolnikov pa je enaka - čimprejšnja oskrba v ustrezni zdravstveni ustanovi.

Da bi bolnikom in poškodovancem nujno zdravstveno pomoč na območju celotne države zagotovili kar najhitreje, Ministrstvo za zdravje za prevetritev sistema nujne zdravstvene pomoči predvideva organizacijo in gradnjo desetih urgentnih centrov. V sklopu večine bodo tudi heliporti. V Sloveniji je heliport na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), ki je bil odprt 6. februarja 2013, trenutno edini heliport, ki ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje in nemoteno obratuje. Izgradnja heliporta je sicer potekala v okviru izgradnje projekta Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) oz. nove urgence v UKCL. Ploščad je pozicionirana na jekleni nosilni podkonstrukciji, nameščeni na strehi objekta prizidka DTS. 5. maja 2012 so odprli heliport na SB Jesenice (trenutno zaprt zaradi gradnje nove urgence), v fazi pridobivanj dovoljenj pa je tudi heliport na SB Slovenj Gradec. Vsi trije heliporti so dvignjena helikopterska pristajališča, ki so opremljena tudi za pristajanje in vzletanje ponoči. Tako obliko izvedbe teh heliportov je narekovalo spoštovanje načela neposrednega dostopa do operacijskih blokov znotraj teh urgentnih centrov v najkrajšem možnem času. Na izgradnjo čakajo še heliporti v UKC Maribor, SB Celje, SB Izola, SB Novo mesto in SB Nova Gorica, ki imajo sedaj urejena pristajališča.

Heliport UKC LJubljana
  Heliport UKC LJubljana

Heliport na UKCL, kjer imajo tudi največ prometa, so odprli 6. februarja 2013. V dveh letih obratovanja so zabeležili 905 helikopterskih operacij. Največkrat so pristali helikopterji Letalske policijske enote (738 operacij) in 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske (166 operacij). V tem obdobju je na UKC pristal le en tuj helikopter, in sicer iz podjetja FLYMED iz Avstrije.

V Sloveniji obstajajo tri službe, ki se ukvarjajo s helikopterskimi transporti pacientov. Helikopterska nujna medicinska pomoč - HNMP, ki je del nujne medicinske pomoči in opravi oskrbo in transport bolnika ali poškodovanca z mesta nesreče do ustrezne nadaljnje oskrbe (bolnišnica), Gorska reševalna služba – GRS in Služba za medbolnišnične helikopterske transporte, ki opravlja transporte kritično bolnih med bolnišnicami. V slednji deluje tudi Enota za transport z inkubatorjem (nedonošenčki in novorojenčki). Njihovo dejavnost podpirajo helikopterske posadke Slovenske vojske in Policije, ki uporabljajo helikopterje Bell 412, Cougar, Agusta Bell AB212 in Agusta 109E Power. Letečo posadko sestavljajo pilot in sopilot ter tehnik letalec (razen v A109E), neletečo pa dva člana zdravstvenega osebja (zdravnik, medicinski tehnik ali diplomirani zdravstvenik oziroma zdravnik reševalec letalec ter reševalec letalec) in po potrebi policist letalec.

Vsak helikopter pripelje v veliki večini primerov samo enega pacienta. Največkrat gre za težje obolele in poškodovane. Vsi ti gredo potem v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje na različne oddelke UKCL, je povedala vodja helikopterske dejavnosti v UKCL dr. Anita Mrvar Brečko in dodala: »Če govorimo o sekundarnih helikopterskih prevozih odraslih, moramo poudariti, da so to večinoma pacienti, ki potrebujejo oskrbo v enoti intenzivne terapije. Osnovno pravilo takšnega transporta je, da mora izven ustrezne ustanove preživeti čim manj časa in da mora biti oskrba med prevozom primerljiva s siceršnjo oskrbo v bolnišnici. Odkar ima UKCL heliport, pacientov ni več potrebno prelagati z enih nosil na druga na prejšnjem mestu pristanka in jih potem z reševalnim vozilom prevažati do bolnišnice.« S tem se je čas transporta skrajšal tudi za pol ure pacienti, pa niso več izpostavljeni nepotrebnemu prestavljanju, ki bi lahko pomenili poslabšanje njihovega stanja.

Heliport UKC LJubljana
  Heliport UKC LJubljana

Upravljavec heliporta je Reševalna postaja UKCL. Heliport je dvignjen na posebni konstrukciji in je prvi take vrste v Sloveniji. Dostop do heliporta je moženj zgolj preko vertikalnega jedra, v katerem sta dve dvigali za prevoz bolnikov in eno osebno dvigalo ter stopnišče. Od vertikalnega jedra do heliporta vodi povezovalni most. Heliport je vpisan v seznam civilnih heliportov v Sloveniji pod ICAO oznako LJHL in ima premer 38 m. Pristajalna ploščad ima premer 28 m, okoli pa je še 5 m varnostni pas. Okoli pristajalne ploščadi in dela povezovalnega mostu se nahaja varnostna mreža, ki je široka 2 m. Skrbnik heliporta Anton Posavec je povedal, da je ploščad za pristajanje izdelana iz aluminija in ima nosilnost 9,4 t, kar omogoča pristajanje tudi največjega helikopterja Slovenske vojske Cougar. Heliport deluje v režimu 24h in je ogrevan ter osvetljen, kar omogoča pristajanja v vizualnih pogojih letenja, podnevi in ponoči. Heliport ima sodoben sistem gašenja za varnost na heliportu pa skrbi reševalec – gasilec. Vrednost investicije je bila 5,56 milijona evrov.

Pristajanje in vzletanje na heliport je zahtevnejši manever, ki pa ga dobro usposobljen pilot v primerni letalski kondiciji opravi brez večjih težav, so sporočili iz Letalske policijske enote in dodali: »V Ljubljani je heliport dvignjen in se nahaja sredi mesta, kar mu daje posebno zahtevnost. Kot pri vsakem pristanku je tudi pri pristanku na heliport LJHL pomembna smer prileta. Teži se k temu, da se pristaja in vzleta čim bolj v smer, iz katere piha veter (v veter). Pilot pa mora upoštevati predpise s svojega področja in letalne sposobnosti posameznega helikopterja.« Po pristanku se morata rotorja helikopterja zaustaviti, ponesrečenca pa potem medicinska ekipa izkrca na nosilih in ga odpelje na oddelek, na kateremu mu bodo nudili nadaljnjo pomoč.

V Sloveniji imamo dvajset zdravnikov reševalcev letalcev in štirideset reševalcev letalcev. V Službi za medbolnišnične helikopterske transporte UKCL pa sodeluje 15 zdravnikov anesteziologov ali intenzivistov ter 12 diplomiranih medicinskih sester. Vsi imajo ustrezne delovne izkušnje s področja oskrbe življenjsko ogroženih bolnikov in opravljena dodatna izobraževanja, ki jih zahteva Javna agencija za civilno letalstvo.

S pomočjo požrtvovalnih reševalcev in helikopterjev je bilo rešenih precejšnje število življenj. Mnogim pacientom, ki so nujno potrebovali helikopterski prevoz, pa je ravno hitra odzivnost helikopterske ekipe in reševalcev, ki so paciente prepeljali na heliporte omogočili hitrejše in boljše okrevanje po bolezni ali poškodbi.

Besedilo: Borut Podgoršek

Fotografije: Reševalna postaja UKCL

Tabela: Vir: Reševalna postaja UKCL

Nazadnje urejano na Sobota, 29 December 2018 15:35

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« December 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31