Tudi cougarji pripravljeni za reševanje

Oceni ta prispevek
(1 glas)
12 Sep 15
Napisal Prebrano 1301 krat
Objavljeno v Novice

Od junija je v sistemu odzivnih sil na voljo tudi helikopter cougar, s katerim pripadniki 151. helikopterske eskadrilje lahko pomagajo pri reševanju v gorah, pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in gašenju požarov.

Cougar je najzmogljivejši helikopter Slovenske vojske in je bil kot rezervni helikopter v sistem odzivnih sil vključen že pred leti. Letos so se v 151. HEESK odločili, da bodo med poletno vročino, ko je požarna ogroženost visoka, poleg bellov 412 na voljo tudi cougarji, saj lahko v enem naletu pripeljejo po 2500 litrov vode. Glede na vključitev v sistem odzivnih sil je cougar obenem tudi rezervni helikopter za Gorsko reševalno službo in helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Od junija lahko dva izmed štirih cougarjev, če je treba, opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje v gorah.

Usposabljanje za vitel

Poveljnik 151. HEESK major Igor Lanišnik je povedal, da vitla do zdaj niso veliko uporabljali, in dodal: »Inštalacija za vitel je bila vgrajena ob nakupu zadnjih dveh helikopterjev leta 2004, kar pomeni, da sta bila uporaba in reševanje z vitlom predvidena že takrat. Za cougarje imamo en vitel, ki ga lahko vgradimo na helikopterja H3-73 in H3-74. Operativna sposobnost eskadrilje se kljub visoki stopnji izurjenosti povečuje, saj tako zmanjšujemo možnost deficitarnosti posadk in opreme. « V začetku julija sta bili za uporabo vitla usposobljeni dve posadki, na koncu meseca pa še trije piloti in dva tehnika letalca. Usposabljanje za pilota traja pet ur in 30 minut učinkovitega dela z vitlom na omejenih terenih in v gorah. Naloge, ki jih lahko opravljajo z vitlom, so raznovrstne, in sicer spuščanje in dviganje vojakov na zahtevnih terenih, evakuacija ljudi in reševanje poškodovancev. Major Lanišnik je povedal, da se vitel trenutno uporablja le za reševanje.

Hidravlični vitel

Hidravlični vitel

Standardni operativni postopek za uporabo vitla so napisali v Vojaškem letalskem organu. V dokumentu je zapisano, da se vitel lahko uporablja podnevi in ponoči, pri čemer mora biti podnevi na helikopter vgrajeno zrcalo, ki omogoča pilotu pogled nazaj in navzdol. Vitel je zunanji in pritrjen na helikopter tritočkovno. V nasprotju z vitli na helikopterjih bell 412, ki so električni, je na cougarju hidravlični. Zaradi olja v vitlu je najvišja zunanja temperatura zraka lahko 40 °C. Na vitlu je vgrajen varnostni ventil, ki samodejno vključi zavoro in prepreči odmotavanje jeklenice, če bi se tlak hidravličnega sistema znižal na manj kot 145 barov. Vitel se sicer napaja le prek enega sistema, čeprav ima helikopter dva neodvisna hidravlična sistema. Delovanje vitla tehnik letalec upravlja s krmilno ročico, na kateri so gumbi, s katerimi določa hitrost spuščanja ali dviganja in tudi hitro ustavljanje jeklenice. Največja hitrost dviganja ali spuščanja jeklenice je približno 1 m/s. Prek stikala oziroma potenciometra na krmilni ročici se lahko ta hitrost tudi poljubno zmanjša. Na boben vitla je navita 90 metrov dolga jeklenica, ki lahko dvigne 272 kilogramov oziroma največ dva človeka hkrati.

Tehnik letalec in reševalec letalec morata biti ves čas, ko sta v helikopterju, varovana z vrvico, ki je vpeta v sidrišče in ne sega več kot tretjino velikosti človeka zunaj helikopterja. Tehnik letalec, ki je tudi operater vitla, in reševalec letalec morata nositi zaščitno čelado, rokavice ter jopič. V helikopterju so še ročne škarje za morebitno rezanje jeklenice in naboj za sekanje jeklenice, upravlja pa ga pilot prek stikala na kolektivni palici. Vitlanje se lahko izvaja le ob lebdenju, jeklenica pa ne sme biti nagnjena za več kot 10°.

Usposabljanje z vitlom

Tehnik letalec štabni vodnik Zlatko Sardinšek

Na začetku poletja smo pripadnike 151. HEESK spremljali med usposabljanjem v visokogorju. Tehnik letalec štabni vodnik Zlatko Sardinšek, ki je tudi inštruktor za usposabljanje z vitlom, je povedal: »Usposabljanje moramo opravljati na različnih terenih, da lahko preizkusimo različne taktike. Gorski teren, gozdne jase, strma pobočja, vršaci … Vitlanja ne smemo opravljati, če veter in teren tega ne omogočata ali če je jeklenica prekratka. Vitlanje mora biti prilagojeno oviram, referenčnim točkam in na najnižji varni višini. Med dviganjem prazne jeklenice helikopter zaradi varnosti ljudi pod njim ne lebdi nad krajem pobiranja.« Tehnik letalec poleg upravljanja vitla opravlja tudi svoje običajne naloge, saj opozarja pilota na oddaljenost od terena in ovir po sistemu ure. Drevo na 6, 15 m na primer pomeni, da je 15 metrov za repom helikopterja drevo. Poleg tega Tehnik letalec pomaga pri vkrcanju in izkrcanju reševalcev ter poškodovancev.

Štabni vodnik Blaž Langus

Ena izmed obveznih vaj, ki jih morajo opraviti tehniki letalci, sta tudi spust in dvig dveh reševalcev z dolgo jeklenico. Štabni vodnik Blaž Langus, ki je vaje opravljal pod nadzorom inštruktorja, je bil videti zelo zadovoljen in hkrati tudi utrujen. »Kar nekaj časa sem se v mislih pripravljal za tole usposabljanje, za katero sem slišal od starejših kolegov, da je zelo zahtevno in pokazalo se je, da so imeli prav. V vaji sem moral uporabiti vse znanje, ki sem ga do zdaj pridobil na cougarjih. Bilo je precej naporno in veselim se, da gre moje usposabljanje proti koncu in da bom lahko kmalu sodeloval v pravih akcijah reševanja ljudi, kar je tudi naše poslanstvo,« nam je povedal štabni vodnik Blaž Langus.

Usposabljanje v visokogorju

Njegov inštruktor štabni vodnik Zlatko Sardinšek je dodal, da praktično usposabljanje tehnikov letalcev obsega enajst ur letenja in vsaj 30 ciklov za spust in dvig pod nadzorom inštruktorja ter prav toliko ciklov, ki jih kandidat opravi brez pomoči inštruktorja. Ti cikli so razporejeni tako, da si vaje sledijo od najlažje proti najtežji. Prva vaja obsega spust in dvig uteži z majhne višine do 20 metrov na neomejen teren, sledi vaja spusta in dviga uteži z večje višine do 40 metrov, nato spust in dvig enega reševalca z majhne višine na neomejen teren ter omejen teren, sledi isto z velike višine, nato z dvema reševalcema in na koncu dvig reševalca s ponesrečencem v vreči z velike višine. »Pri tem se navadno pojavlja veliko težav z nihanjem in vrtenjem reševalca z vrečo, kar je tudi za profesionalce videti kar strašljivo. Naloga nas inštruktorjev je, da kandidatu pokažemo in ga naučimo, kako razmere rešimo,« je končal Sardinšek.

Reševalci letalci

V Sloveniji s helikopterji najpogosteje rešujejo v gorah in na pogozdenih terenih. S helikopterjem lahko rešujejo tudi nad vodo, kjer mora helikopter lebdeti čim višje nad ponesrečencem, da ga ne utopi z ustvarjanjem vodne megle. V primerih reševanja nad vodo mora biti posadka opremljena z reševalnimi jopiči. Po besedah majorja Lanišnika bodo kmalu obnovili pridobljeno znanje tudi drugi piloti iz oddelka. Dodal je, da je bilo treba usposobiti za reševanje tudi posadke cougarja, saj so v 151. HEESK samo v letošnjem letu z belli sodelovali v 144 akcijah, od tega v akcijah Gorske reševalne službe 93-krat, v sistemu helikopterske nujne pomoči pa 51-krat, pri čemer smo naleteli 164 ur, prepeljali ali rešili pa približno 150 ljudi. Letošnje poletje kljub hudi vročini do zdaj še niso imeli potrebe po gašenju s helikopterji. Dodatna zmogljivost, ki jo pomenita vitel in sodobno opremljen helikopter cougar s kompletno medicinsko opremo za medbolnišnične prevoze in z visoko usposobljeno posadko, so državljanom tako vedno na voljo.

Nazadnje urejano na Sobota, 12 September 2015 22:24

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« September 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30