Helikopterska reševalna skupina

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
09 Sep 15
Napisal Prebrano 972 krat
Objavljeno v Novice

Začetki helikopterske reševalne skupine segajo v oktober 1992, ko je takratno Pokrajinsko poveljstvo za TO Gorenjske začelo usposabljati za vojaško reševanje s helikopterjem.

 

Vitlanje ponesrečenca

Poveljnik zmogljivosti za vojaško gorsko reševanje podpolkovnik Miha Kuhar iz 132. gorskega polka je povedal, da je glavni namen helikopterske reševalne skupine helikoptersko reševanje pripadnikov Slovenske vojske, pripadnikov tujih vojsk na vajah v Sloveniji in, če je treba, reševanje civilnega prebivalstva v domovini in tujini. Dodal je: »Idejni pobudnik je bil brigadir Janez Kavar, usposabljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne Gorske reševalne službe pri PZS. Prva skupina vojaških reševalcev letalcev je bila podrejena Pokrajinskemu poveljstvu za TO Gorenjske. Danes v primeru HERS (helikopterske reševalne skupine, op. a.) govorimo o zmogljivosti in ne o enoti. Skupino aktivira GŠSV prek Združenega operativnega centra.« V skupini je trenutno sedem članov, od tega sta dva inštruktorja. Trenutno nimajo zdravnika. Če je treba, jim ga zagotovi vojaška zdravstvena enota ali na podlagi zahtevka prek ZOC GRS. Od 1. junija skupina deluje v 132. gorskem polku, poveljuje pa ji nadporočnik Aleš Hočevar, ki je povedal, da njeni pripadniki prihajajo iz različnih enot Slovenske vojske in da trenutno zato nimajo težav, saj jim poveljujoči zagotavljajo nemoteno udeležbo na skupnih aktivnostih. »Redna usposabljanja s helikopterjem imamo enkrat na mesec, pomagamo pa tudi 151. HEESK pri usposabljanju novih članov posadk helikopterjev za delo z vitlom. Poleg usposabljanj ob povišani stopnji pripravljenosti tudi dežuramo. Aktivirajo nas lahko kadarkoli po načrtu Vihra-gore,« je povedal nadporočnik Hočevar. Njihove najpomembnejše naloge so usposabljanje, dežurstva in reševanje. Poleg tega vzdržujejo, zagotavljajo in skladiščijo osebno ter skupno opremo in sodelujejo na prikaznih vajah ter predstavitvah.

Usposabljanje reševalcev letalcev

Aleš Hočevar

Vodja helikopterske reševalne skupine nadporočnik Aleš Hočevar je povedal, da morajo tisti reševalci letalci, ki imajo veljavno licenco za reševanje z bellom 412, za prešolanje na cougar opraviti le nekaj osnovnih vaj, in sicer pripravo helikopterja za delo, izdelavo vrvne ograje, izdelavo sidrišča za spust po vrvi, izbiro mesta za pristanek helikopterja na terenu, spust po vrvi v paru, dviganje z vitlom v paru, dvakrat dviganje reševalca s ponesrečencem z vitlom in uporabo vrvice proti vrtenju.

Po besedah nadporočnika Hočevarja sta dve bistveni razliki pri vitlanju z bellom 412 in cougarjem. »Prva je v helikopterju. Cougar je večji in močnejši, poleg tega ima prostornejšo kabino in pristajalno podvozje, bell 412 pa ima pristajalne sani. Druga razlika je v vitlu. Na helikopterju bell 412 je elektromotoren in je v kabini, na cougarju pa je hidravličen in zunaj. Vsaka vrsta je za nekaj boljša. Pri zunanjem vitlu ni težave s prehodom čez smučko oziroma stopničko pri vitlanju s helikoptersko vrečo, po drugi strani pa notranji vitel omogoča bolj preprosto vstopanje s ponesrečencem v kabino.«

Ponesrečence vitlajo na tri načine. Pri vitlanju človeka, ki nima plezalnega pasu, reševalci uporabljajo petzlov sedež, to je rdeči trikotnik z naramnicami, ki se ovije okoli pasu. Za vitlanje ponesrečenih se za težje poškodbe uporablja tudi vakuumska in helikopterska vreča. Če ima človek, ki se je zaplezal, na sebi plezalni pas, vpenjajo kar v njegov plezalni pas. Kateri postopek bodo izbrali, je odvisno od poškodb reševanega in razmer na kraju, kjer se poškodovanega pobira. Reševalec mora biti med vitlanjem pozoren na pravilno vpetje v kljuko vitla, na samovarovanje v helikopterju ali na tleh, opremo, ponesrečenca in druge člane posadke, predvsem pa na pravilno delo po predpisanih postopkih in na jasno komunikacijo s posadko helikopterja.

Reševanje je lahko tudi služba

Usposabljanje z vitlom na cougarju sta opravila tudi vojak Dušan Hrnčič in podčastnik za izobraževanje in usposabljanje štabni vodnik Miha Arh. Oba sta že več let člana Gorske reševalne službe in helikopterske reševalne skupine, ki ji je Arh tri leta tudi poveljeval. Povedala sta, da mora biti reševalec letalec pri svojem delu pozoren na posadko, helikopter, ponesrečenca, vremenske razmere, postopke in drugo, predvsem pa na svojo varnost in varnost drugih, čeprav so le potniki v helikopterju.

Dušan Hrnčič

Reševalci, vsaj tisti, ki jih poznam, so zelo srčni in predani ljudje. Gore in reševanje v gorah so navadno spoznali že v mladosti ter postali tako zasvojeni, da so gore njihov drugi dom, pomoč ljudem pa jim je postal način življenja.

Tudi štabni vodnik Arh je že kot deček pogosto s kolesom obveščal reševalce o nesrečah, saj sta bila v vasi le dva telefona, njegov sosed pa je bil načelnik GRS Bohinj. »Da sem postal gorski reševalec, je bilo verjetno že kar samoumevno, saj sta bila reševalca že moj oče in starejši brat,« je povedal Arh, ki ga pri njegovem delu podpirajo žena in hčerki ter nadrejeni v službi. Dušan Hrnčič verjame, da je reševanje lahko tudi služba, in dodaja: »Reševalec si ali nisi, nekaj vmes ni. Kar nekaj ljudi je reševalcev, ko pa jih potrebuješ, nimajo časa. Po drugi strani je za zdaj še veliko več srčnih ljudi, ki bodo tudi med kosilom odložili žlico in tekli pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč, pa ga niti ne poznajo. To je pomembno, zato smo reševalci. Občutek, ko gre vse po načrtu in se rane hitro zacelijo, je zelo dober.

Helikopter bell 412

Nasprotno je občutek slab, ko ne gre vse po načrtu in se nima več kaj zaceliti. Človek se z vsako izkušnjo bolj utrdi. Pri sebi opažam, da ko pride poziv za akcijo, se čustveno zaprem v nekakšen mehurček in opravim delo, ki ga moram opraviti, pa naj bo karkoli.«

Miha Arh

Štabni vodnik Arh, ki je član GRS Bohinj od marca 1987, je tudi inštruktor GRS, letalec reševalec GRS, inštruktor letalskega reševanja GRS, namestnik predsednika GRS Bohinj, aktiven na področju izobraževanja in vodenja reševalnih akcij v poletni sezoni, kot reševalec letalec pa redno dežura na Brniku. Od leta 2001 je sodeloval v približno 350 akcijah, od tega približno v 170 reševanjih s helikopterjem. Opravil je tudi več kot 1000 vitlanj na helikopterju. V tem obdobju je reševal ob vseh mogočih urah in vremenskih razmerah. Nekatere si je za vedno zapomnil. Arh se tako spominja marca 1988, ko se je prvič srečal s smrtjo, in doda: »Trije belgijski otroci so zapustili urejeno smučišče na Voglu in zdrsnili 150 metrov čez steno, pri čemer je eden čudežno preživel, dva žal ne. Težko je bilhers tabela2o tudi med reševanjem dveh sošolcev in članov naše postaje GRS, saj se je eden ponesrečil v steni, drugega pa je stisnila smreka. Nesreč s tragičnim koncem se je nabralo kar veliko, preveč, žal ali pa na srečo se jih ne da pozabiti. Omenil bi še 22-letnega fanta, ki je imel zlomljeno nogo. Zaradi vetra do njega nismo mogli s helikopterjem in smo se odpravili peš, žal pa je med reševanjem zaradi podhladitve umrl. Ob takih primerih se vidi, koliko si lahko pomagamo s helikopterjem oziroma da smo odvisni tudi od človeške moči. Na srečo je več akcij z dobrim koncem, za kar si poplačan s pogledom in stiskom roke. Zato sem srečen, da sem lahko gorski reševalec.«

Zlatko Sardinšek

Tudi tehnik letalec od blizu doživlja osebne tragedije ponesrečenih. Štabni vodnik Sardinšek je povedal, da pri reševanju doživi veliko lepih trenutkov, ko vidi, da je nekomu pomagal, ko se je odločalo med tem, ali bo preživel ali ne. Dodal je: »Takrat še najbolj vidimo, da trud, ki ga vlagamo v naše usposabljanje in kondiciranje, ni zaman. Ne bom pozabil, ko sem z vitlom v helikopter skupaj z reševalcem dvignil moškega, ki je ležal v vreči s polomljenima rokama in poškodbami glave in se je zahvalil, na obrazu pa je imel blagi nasmešek zadovoljstva, ker je bil končno v helikopterju, s pomočjo katerega smo mu skrajšali trpljenje. Pri našem delu pa je tudi veliko žalostnih trenutkov, ko doživljamo, da nekdo umira zraven nas.«

Člani helikopterske reševalne skupine so praviloma tudi člani GRS. V kakršnikoli vlogi že, vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč in reševati življenja, ob tem pa ostajajo skromni, a srečni.

resevalec IMG 3071

resevalec IMG 3120

bell412 resevlec IMG 3191

 

bell412 IMG 3030

bell vitlanje IMG 3018

Nazadnje urejano na Ponedeljek, 16 November 2015 22:35

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Avgust 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31