Na Pobrežju so se spomnili letalcev RAF-a, ki so pomagali Slovencem

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
07 Nov 16
Napisal Prebrano 1647 krat
Objavljeno v Novice

Vojna sreča se je leta 1943 začela počasi nagibati na stran zaveznikov. Po osvojitvi Sicilije so se predvsem ameriške sile izkrcale tudi v južni Italiji.

Prelet zavezniškega bombnika
  Prelet zavezniškega bombnika

To pa je bilo že dovolj blizu meja 3. rajha, da so iz nastalih letalskih baz lahko pričeli z bombardiranjem ciljev v južni Nemčiji. Cilj je bil seveda uničevanje infrastrukture in vojaške industrije. Iz teh baz pa so s posebnimi letali pošiljali pomoč tudi odporniškim gibanjem na Balkanu.

Spominsko obeležje
  Spominsko obeležje

Anglo-ameriški zahodni zavezniki so od leta 1943 naprej jugoslovanske in slovenske partizane obravnavali kot del skupnih zavezniških sil v boju proti nacifašizmu in z njimi navezali neposredne stike. V Glavni štab slovenske partizanske vojske je prva zavezniška misija prispela leta 1943, na območje Četrte operativne cone za Koroško in Štajersko pa spomladi 1944. Med drugim tudi z namenom, da ob pomoči slovenskih partizanov v Avstriji zanetijo protinacistični odpor, sicer pa je bila njihova glavna naloga obveščevalna dejavnost ter usklajevanje vojaškega sodelovanja med zavezniki in partizani.

Partizanski boj proti Nemcem je bil za zaveznike še posebej dragocen zaradi diverzantskega rušenja in oviranja nemških strateških komunikacij, zlasti železniških prog in mostov, pri čemer so zavezniški častniki, kot npr. ameriški major Franklin A. Lindsay, vodja zavezniške misije pri štabu Četrte operativne cone, tudi neposredno sodelovali. Ker je partizanom primanjkovalo nujno potrebnega orožja in druge vojaške opreme, so jo zavezniki z letali dostavljali na improvizirana letališča oz. jo spuščali s padali. Na območje Četrte operativne cone so zavezniška letala pomoč prvič odvrgla na Rogli, maja 1944, po osvoboditvi Zgornje Savinjske doline pa so jo redno odmetavala na z gorečimi kresovi označene kraje. Na Štajerskem je delovalo več kot 30 spuščališč, za lažjo dostavo pa so pri Rečici ob Savinji pričeli graditi letališče, ki zaradi vremenskih ovir in nemške protiofenzive nikoli ni pričelo obratovati.

Udeleženci slovesnosti
  Udeleženci slovesnosti

V organizaciji Združenja borcev NOB Zgornje Savinjske doline in Društva letalcev Zgornje Savinjske doline je včeraj na vzletišču Pobrežje potekala spominska slovesnost v spomin na angleške letalce, ki so 6. novembra 1944 malo pred tretjo uro popoldan prileteli nad Zgornje Savinjsko dolino in pričeli s padali spuščati pomoč. Letalo je kar naenkrat pričelo izgubljati višino, zatem pa je zasilno pristalo na travnike na Zgornjem Pobrežju - prav tam, kjer je sedaj vzletišče. Posadka sedmih letalcev je bila nepoškodovana in se je po pristanku s pomočjo partizanov pričela vračati proti Beli krajini, kjer je bilo partizansko letališče. Pot seveda ni bila enostavna, ker je vodila po ozemlju, ki ga je nadziral sovražnik. Ko so prispeli v Belo krajino, pa letalo, ki bi jih odpeljalo v njihovo v njihovo bazo v Brindisiju ni moglo pristati. Vzrok je bil dež in namočena, premehka pristajalna steza. Tako so pot nadaljevali preko nevarne hrvaške, ki je bila takrat v rokah ustašev. Nekje v bližini Zadra jih je po uspešnem pohodu pobrala hitra torpedovka in jih odpeljala v južno Italijo v njihovo letalsko bazo v Brindisiju.

Angleški letalci so pomagali Slovencem
  Angleški letalci so pomagali Slovencem

Letalo Halifax 148. eskadrilje RAF, ki je pristalo na Pobrežju je bil štirimotorni težki bombnik, ki so ga uporabljale Kraljeve letalske sile (RAF) med 2. svetovno vojno. Letalo so poganjali štirje Rolls-Royce Merlin 12-valjni, 27-litrski, tekočinsko hlajeni bencinski V-motorji z močjo 1500 konjskih sil vsak. Letel je z največjo hitrostjo 450 km/h. Masa naloženega letala je znašala približno 25 ton. Z razpetino kril 32 m pa je bil več kot dvakrat širši od današnje steze.

Zavezniška pomoč
  Zavezniška pomoč

Predsednik letalcev zgornje Savinjske Sašo Kronovšek je na slovesnosti povedal, da da so na področju sedanjega hmeljišča ob Rečici ob Savinji partizani s pomočjo lokalnega prebivalstva zgradili letališče s pristajalno stezo dolžine 1000m in širine 100m in dodal: »Letališče je bilo zgrajeno z namenom, da omogočijo prevoz ranjenim borcem v bolnice v južni Italiji. Žal je jesensko deževje preprečilo pristanke letal, tako da tam ni pristalo nobeno zavezniško letalo. Po dosegljivih podatkih pa je bilo to edino zavezniško letališče, ki je bilo znotraj meja 3. rajha. V tem času je na ozemlju Slovenije nastalo tudi nekaj osvobojenih ozemelj. Poleti 1944 je tako osvobojeno ozemlje obsegalo tudi celotno Zgornje savinjsko dolino. Prebivalstvo je bilo naklonjeno boju proti okupatorju in tudi množično vstopalo v partizanske vrste. Posledično se je pojavila potreba po orožju, strelivu, saniteti ter uniformah. Na polju pod Radmirjem so zato uredilo spuščališče, kamor so zavezniki iz letal s padali odmetavali pomoč slovenskim partizanom.«

Spuščanje pomoči
  Spuščanje pomoči

Slovenski partizani so pred Nemci rešili na stotine sestreljenih zavezniških letalcev in ujetnikov, med drugim so avgusta 1944 pri Ožbaltu na Koroškem iz ujetniškega taborišča osvobodili skoraj sto zavezniških vojakov, večinoma Avstralcev, ter jih spremili na varno. Pri štabu Četrte operativne cone je delovala tudi sovjetska vojaška misija na čelu s polkovnikom Bogomolovom, a je bila njena pomoč v primerjavi z anglo-ameriško zanemarljiva. Kljub ideološkim in političnim razlikam, posledično pa tudi sporom, so zavezniški častniki in vojaki tako v svojih medvojnih obveščevalnih poročilih kot v povojnih spominih poudarjali pomembno vlogo in velik prispevek slovenskih partizanov in slovenskega prebivalstva k skupni zmagi nad nacizmom.

Spuščanje in prevzem zavezniške pomoči novembra 1944
  Spuščanje in prevzem zavezniške pomoči novembra 1944

Na koncu je Sašo Kronovšek izrazil zadovoljstvo, da se spominjamo tega izjemnega dogodka, ki se je zgodil pred 72 leti in sklenil: »Prav tako smo lahko ponosni tudi na svoje dedke, ki so se pokončno in junaško uprli okupatorju, ki je takrat hotel Slovence potujčiti in izbrisati z zemljevida Evrope. Njihov upor in domoljubje pa nam je lahko vzor tudi v današnjih časih.«

Vir: http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/

Foto: Darko Sovič

Nazadnje urejano na Petek, 11 November 2016 23:03

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« September 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30