Priprave za strateški prevoz helikopterja cougar

Oceni ta prispevek
(4 glasov)
20 Dec 16
Napisal Prebrano 5726 krat
Objavljeno v Novice

Z vključevanjem letalskih enot Slovenske vojske v Natove odzivne sile (NRF) so se pojavile zahteve po strateškem zračnem prevozu tehnike, opreme in oborožitve na razdalje, daljše od 2000 kilometrov.

V okviru tega so sredi septembra na letališču Cerklje ob Krki opravili poskusno nalaganje helikopterja cougar v strateško transportno letalo C-17.

Od daleč je bilo videti preprosto.
  Od daleč je bilo videti preprosto.

To je bila velika organizacijska naloga, saj je zahtevala usklajevanje pripadnikov 15. polka vojaškega letalstva (15. PVL), pripadnikov strateških zračnih zmogljivosti (Strategic Airlift Capability – SAC) z letalom C-17 globemaster III iz baze Papa na Madžarskem in osebja Agencije za testno nalaganje tovorov za zračne prevoze (Air Transportability Test Loading Agency – ATTLA) iz ZDA, ki bo izdala ustrezen certifikat.

Priprava helikopterja in klančin

Pri pripravi helikopterja je treba upoštevati dva nasprotujoča si dejavnika. Manjše kot so dimenzije helikopterja, lažje je nalaganje, hkrati pa morajo biti vzdrževalna dela čim bolj preprosta, saj nihče ne želi, da bi priprava in pozneje vrnitev helikopterja v leteče stanje trajali predolgo, je povedal vodja projekta priprave transporta cougarja stotnik Benjamin Škrinjar iz 15. PVL in dodal: »Morali smo veliko preračunavati in določati morebitne načine ter konfiguracijo helikopterja zanalaganje. Potem smo izračunali še dimenzije klančin, ki smo jih potrebovali, in pripomočkov za pritrditev helikopterja na letalo. Po njihovi izdelavi smo testirali njihovo trdnost. Prav tako smo morali preizkusiti za nas nove načine vleke helikopterja, saj nosna noga najverjetneje ne bi zmogla obremenitev. Odločili smo se za pritrditev vlečnih vrvi na glavne noge podvozja, kar je zahtevalo izdelavo nekaterih pripomočkov. Najti smo morali konfiguracijo helikopterja, ki ne zahteva večjih vzdrževalnih del, hkrati pa jo je še mogoče naložiti na C-17. Sneli smo krake glavnega in repnega rotorja ter glavo rotorja. Tako smo dosegli, da je mogoče helikopter pripraviti na prevoz v enem dnevu in ga potem vrniti v leteče stanje v dveh dneh.«

Centimeter po centimeter, toda z repom naprej ni šlo
  Centimeter po centimeter, toda z repom naprej ni šlo

Helikopterje cougar v Slovenski vojski uporabljajo že več kot deset let, zato sta bili razstavljanje in sestavljanje helikopterja precej rutinsko opravilo, povsem na novo pa so morali izdelati klančine, ki so omogočile nemoteno nalaganje helikopterja. Za izračune dimenzij klančin so moči združili letalski in ženirji 15. PVL in ATTLA. »Mi smo poznali dimenzije in posebnosti helikopterja cougar, oni pa dimenzije ter posebnosti letala C-17. Poleg dimenzij je treba upoštevati še dovoljene obremenitve in možne načine vleke. Šele med certifikacijo se določajo končne dimenzije klančin, zato se za preizkus izdelajo začasne. Čeprav so začasne, morajo biti narejene kakovostno, da prenesejo težo helikopterja,« je povedal stotnik Škrinjar. Da bi se izognili razmeroma visokim stroškom za izdelavo začasnih klančin, ki jih po testiranju mogoče ne bi več uporabljali, so se v 15. PVL odločili, da jih bodo poskusili naredili sami. Pri tem so bili bistveni izkušnje in znanje pripadnikov 107. letalske baze Romana Jakše in Roberta Šoška, ki sta jih tudi izdelala. Klančine morajo biti primerne velikosti in teže, da se jih z razpoložljivim moštvom lahko varno podstavlja pod helikopter. Izdelane so iz lesa, med natovarjanjem pa so opravili še nekatere meritve, izračune in prilagoditve, da bodo standardne klančine ustrezale pravim zahtevam.

Sidranje in polaganje klančin
  Sidranje in polaganje klančin

Nalaganje helikopterja

Tovorni prostor letala C-17 je dolg 26,8 metra, visok 4,5 metra in širok 5,5 metra. To je veliko ali pa tudi ne, če vanj poskušaš naložiti 15,5 metra dolg in 3,5 metra visok helikopter. Tovorna vrata letala C-17 se odpirajo navzgor in navznoter in so široka 5,5 metra, višina med rampo ter dvignjenimi tovornimi vrati je 4,5 metra, raven tovornega prostora pa je 1,6 metra nad tlemi. Klančina rampe ima devet stopinj naklona, zadnji del pa celo 15 stopinj. Prav zaradi teh lastnosti je nalaganje izrednih tovorov, med katere spada helikopter cougar, zelo zahtevno. Dodaten stres je bilo dejstvo, da so imeli za natovarjanje, določanje vseh postopkov in dimenzij klančin, postavitve klančin, potrditve konfiguracije helikopterja, sidranje in razložitev helikopterja na voljo le pet ur za dva poskusa. Med načrtovanjem so se inženirji pri organizaciji ATTLA odločili, da bodo poskusili najprej z repom in potem še s kabino naprej. »Nalaganje z repom naprej je bila naša prva izbira, saj je način vleke čez glavne noge tako bolj preprost. Pred odstranitvijo delov iz helikopterja nismo natančno vedeli, koliko se bo zaradi zmanjšane teže dvignil rep helikopterja, zato ni bilo mogoče natančno določiti klančin. Ko smo po pripravi helikopterja izmerili višino repnega dela, smo vedeli, da bo šlo na tesno, saj so bile rezerve zelo majhne,« je povedal stotnik Škrinjar. Rep helikopterja je bil v določenih trenutkih manj kot pet centimetrov oddaljen od trupa letala in nadaljevati nalaganje bi bilo nesmiselno ter celo nevarno. Ugotovili so, da bi bilo za ta način nalaganja treba odstrani ti še dodatne komponente na repu ali povečati klančino. Zaradi omejenega časa teh stvari ni bilo mogoče narediti, zato se je stotnik Škrinjar odločil, da bodo nadaljevali z drugim načinom nalaganja.

Z nosom naprej je šlo.
  Z nosom naprej je šlo.

Najprej so glavni pristajalni nogi pritrdili na jeklenico in vitel letala ter helikopter potegnili do rampe letala. Tehniki so medtem že podstavili pripravljene klančine in helikopter je bil s kabino kmalu na polovici klančine. Vitel je upravljal pripadnik ameriških zračnih sil, ki skrbi za tovor, oziroma tako imenovani loadmaster, vodnik Kevin Banas, ki je povedal, da imajo dovolj znanja in izkušenj, da nalogo lahko opravijo, čeprav so tak tovor nalagali prvič. Ob tem je izpostavil varnost, ki je vedno najpomembnejša. Pri nalaganju helikopterja je varnostno tveganje res veliko, saj morajo biti poleg vitlanja helikopterja zelo pozorni tudi na moštvo ter razdaljo med helikopterjem in letalom. Da se helikopter ne bi nenadzorovano premikal, je v kokpitu tehnik upravljal zavore helikopterja, zaradi varnosti pa je bil helikopter med podstavljanjem klančin dodatno sidran v tla letala. Medtem ko je helikopter stal, so drugi pripadniki po navodilu inženirja Caleba Wagnerja iz organizacije ATTLA prestavljali klančine, da bi helikopter uspešno spravili v letalo. Postopek so nekajkrat ponovili, helikopter pa je bil vedno bližje končnemu položaju v letalu. V obeh primerih mora biti za nalaganje poleg prej omenjenega v kokpitu in dveh tehnikov oziroma loadmasterjev letala C-17, ki upravljata rampo letala ter vitel, vsaj še sedem pripadnikov, je dejal stotnik Škrinjar in dodal: »Pet pripadnikov je tako imenovanih opazovalcev, ki na potreb nih mestih opazujejo razdalje med helikopterjem in letalom ter ustavijo postopek nalaganja, če je treba. Eden ali dva pripadnika upravljata vlečni drog in tako krmilita helikopter, en pripadnik pa usklajuje celotno nalaganje.«

Med letalom in helikopterjem je bilo ponekod manj kot pet centimetrov
  Med letalom in helikopterjem je bilo ponekod manj kot pet centimetrov

Klančine se postavljajo pri zavarovanem helikopterju, zato lahko pri njihovi postavitvi sodeluje vsa ekipa. Prenašanja klančin se je lotil tudi poveljnik 151. helikopterske eskadrilje podpolkovnik Igor Lanišnik, ki je ob tem povedal: »Še enkrat se je pokazalo, da je v letalstvu skupinsko delo bistveno za uspeh. Na misijah in vajah dokazujemo, da v letalstvu ni najpomembnejši čin, temveč dinamika naloge določa naše aktivnosti. V iskanju najboljše rešitve za prevoz smo poskusili obe različici, torej z repom naprej in s kabino naprej. Obe sta sicer mogoči, vendar smo se odločili za različico s kabino naprej zaradi lažje priprave helikopterja za prevoz.« Z njegovimi trditvami se je strinjal stotnik Škrinjar, ki je povedal, da brez odličnega sodelovanja in visoke motivacije vseh vključenih tako pri pripravah na testiranje kot med testiranjem nalaganja helikopterja ne bi bilo mogoče opraviti tako kompleksne naloge. S kabino naprej je postopek stekel precej bolje in zadovoljstvo ekipe, ko je bil helikopter varno v letalu, je bilo veliko.

Prerez letala c-17 in helikopterja cougar
  Prerez letala c-17 in helikopterja cougar

Sidranje helikopterja

Zaradi majhne razdalje med letalom in helikopterjem je treba helikopter trdno pritrditi v dno. Da se izloči vpliv blažilnikov na podvozju, se na primernih mestih pod helikopter postavijo lesene kocke, potem pa se helikopter s trakovi priveže na dno letala. Helikopter ima za to predvidenih enajst mest, kjer se pričvrstijo trakovi. Dele, ki se med pripravo snamejo iz helikopterja, je prav tako treba pripraviti na prevoz in jih pozneje pritrditi na dno letala. Loadmaster vodnik Kevin Banas je ob tem povedal, da je najpomembneje, da je tovor pravilno postavljen, zavarovan in naložen skladno s postopki.

Loadmaster vodnik Kevin Banas med sidranjem helikopterja
  Loadmaster vodnik Kevin Banas med sidranjem helikopterja

Tokrat so helikopter cougar v letalo C-17 nalagali prvič, zato so se učili vsi, je povedal stotnik Škrinjar. Dodal je, da bo čas, ki ga bodo potrebovali za nalaganje, potem ko bodo postopki natančno določeni, veliko krajši. Končal je z besedami: »Predvidevam, da bi nalaganje helikopterja trajalo manj kot uro, vendar ga je treba po nalaganju še primerno pritrditi in naložiti tudi snete dele helikopterja. Ko nam je helikopter uspelo naložiti, sem bil zadovoljen, pravo olajšanje pa je bilo šele, ko je bil helikopter spet varno zunaj letala, saj se lahko pri takem preizkusu veliko stvari ponesreči. Tudi ko je helikopter naložen, so razdalje med helikopterjem in delom letala pod krili manj kot deset centimetrov, zato je prav tako zelo pomembno, da se helikopter trdno pritrdi na dno letala. Vsaka poškodba letala ali helikopterja lahko povzroči zelo velike finančne posledice.«

Ekipa, ki je uspešno naložila helikopter
  Ekipa, ki je uspešno naložila helikopter

Uspešni nalogi bo sledilo pisanje postopka o nalaganju helikopterja cougar na letalo C-17, kar bo naredila organizacija ATTLA. Postopek bo namenjen tako organizaciji, ki opravlja prevoz z letali C-17, kot tudi organizaciji, ki želi prevoz helikopterja. Pripravljena mora biti tako, da lahko tehnik letala C-17, ki skrbi za tovor, in tudi tehnik helikopterja cougar pravilno opravita vse za varno nalaganje helikopterja v letalo. Poleg postopkov morajo biti natančno predpisani in opisani tudi pripomočki za nakladanje ter razkladanje helikopterja. S pridobitvijo certifikata bo 151. HEESK lahko zagotovil najkrajši možni odzivni čas ob aktivaciji skladno z deklariranimi silami Nata, je povedal podpolkovnik Igor Lanišnik in dodal: »Zavedamo se pomembnosti opravljene naloge in v kratkem pričakujemo certifikat za strateški transport helikopterja AS532AL cougar. Certifikat za prevoz helikopterja bell-412 že imamo. Redno kondiciranje posadk, preverjanje opreme in sodelovanje s pripadniki drugih držav na mednarodnih vojaških vajah so le osnove za trdne temelje pripravljenosti helikopterske skupine.«

Nazadnje urejano na Ponedeljek, 19 December 2016 22:41

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31