Srečni smo lahko, da živimo na tem planetu

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
07 Dec 13
Napisal Prebrano 5896 krat

sunita_williams_reuters.jpgSkromna, neopazna, toda v vseh pogledih izjemna Sunita Williams je ena izmed mnogih potomcev Slovencev, ki so odšli v svet, da bi uresničili svoje sanje. No, sanje svojih staršev so uresničili predvsem njihovi otroci, med katerimi je tudi Sunita.

Letos je drugič obiskala Slovenijo, gostili pa smo jo tudi na Ministrstvu za obrambo. Svoje izjemne dosežke, ki jih je kar nekaj, je predstavila Slovencem, tudi Urši, Romani in Andreji. Nikogar ni pustila ravnodušnega. Danes je Sunita Williams vodja operacije Rusija v Zvezdnem mestu (Star City) pri Moskvi. V tej vlogi vodi urad, ki zagotavlja vso logistiko za ameriške, evropske, japonske in kanadske člane posadk, ki se usposabljajo v Zvezdnem mestu in pripravljajo za odhod v vesolje. Interview is also in English


Kako sta delo in knjiga Hermana Potočnika Noordunga Problem vožnje po vesolju - raketni motor iz leta 1928 vplivala na razvoj vožnje po vesolju in življenja v njem?
Z zgodovinskega vidika ne morem natančno reči, vendar sem prepričana, da je imel velik vpliv na prve posameznike, ki so oblikovali vesoljska plovila. Vpliv Noordunga kot vizionarja se je uresničil v mnogih načrtih snovalcev raket in vesoljskih ladij.


sunita_williams_wikipedia.jpg
Bili ste v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Kako lahko po vašem mnenju vesolje in življenje v njem približamo običajnim ljudem in nasprotno?
Upamo, da bomo prek centra in dela, ki poteka z mednarodno vesoljsko postajo, posredovali vizionarske zamisli in resnične znanstvene dogodke, tako da bomo pomagali prinesti koncept vesolja in potovanja v vesolju v dom vseh ljudi. Na tem področju poteka veliko dela in vsekakor bi bil eden izmed ciljev vključiti čim več ljudi in pridobivati iz njihovih novih in ustvarjalnih zamisli.

Kako lahko ta center pripomore k osvajanju vesolja?
Center je čudovit kraj tako v smislu muzeja kot tudi središča naprednih misli. Njegovo ozračje omogoča ljudem, da odprejo svoj um, tako kot je to naredil Noordung. Naslednji korak v napredku predstavljata ustvarjalnost in domišljija. čŒe povem z besedami Alberta Einsteina, je znanje brez domišljije nekoristno.

sunita_williams_space_mission_295.jpg

 

Ali bi šli na Mars in kaj bi najbolj pogrešali?
Seveda bi šla na Mars. Z današnjo tehnologijo bi bilo to potovanje dolgo. Veliko dela imamo, da zagotovimo, da so člani posadke varni pred sevanjem in težavami, ki jih na telesu povzroča mikrogravitacija, vendar pa mislim, da bomo imeli kmalu znanje in tehnologijo, s katerimi bomo lahko te težave rešili. Da bomo lahko poslali ljudi naprej do najbolj oddaljenih delov sončnega sistema, bo gotovo potreben napredek pri pogonu. Mislim, da bo do takrat verjetno preteklo še precej časa, toda navsezadnje se to bo zgodilo. Mislim, da so stvari, ki jih brez Zemlje pogrešamo, tiste, ki so značilne le zanjo, torej naš zrak, veter, ocean, voda in druga živa bitja, ki jih poznamo, zato bi bili nekateri spomini na vse te stvari seveda pomembni. Predvsem družina in občutek povezanosti z Zemljo prek slik ali nekih medijev bi imela zame velik pomen.

Kaj delate zdaj?
Kot izkušena članica posadk na mednarodni vesoljski postaji in raketoplanu space shuttle in sojuz sem članica mnogih delovnih skupin, ki sodelujejo z ruskimi kolegi. Ukvarjamo se s tehnično podporo programu Sojuz, med drugim z izstrelitvami, spajanjem vesoljskih plovil in pristanki, aktivnostmi zunaj vesoljskega plovila oziroma s sprehodi po vesolju, z opremo posadke, oblačili in hrano, načrtovanjem usposabljanja itn. Zdi se, da sem vključena v vsak vidik usposabljanja in sodelovanja z ruskimi kolegi. Vsekakor zabavno in nikoli dolgočasno.

 

sunita_williams_nasa_expedition-32.jpg

Ali verjamete, da nekje obstaja še kakšen naseljen planet?
Vsekakor. V vesolju, ki ga poznamo, je na milijone zvezd. Seveda mora obstajati zvezda, ki je na neki način podobna našemu Soncu in ima planete na razdalji, ki omogoča atmosferske razmere, ugodne za življenje. Mogoče ni točno takega planeta, kot ga poznamo, toda celo tu na Zemlji odkrivamo nove vrste, ki živijo v zelo različnih okoljih, kot je dno oceana v plinih, ki smo jih imeli za toksične. To je zelo verjetno.

Ali bo Zemlja leta 2100 še vedno zeleni planet ali se bomo morali preseliti?
To je dobro vprašanje. Mislim, da lahko le mi sami naredimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo življenje tukaj. Seveda je vedno mogoče, da nas zadene neke vrste asteroid, ki bi spremenil podobo planeta. Narava sama po sebi teži k ravnotežju. Zdi se, da ko stvari niso v ravnotežju, na splošno naš planet poskrbi za to, vendar pa težko dohaja hitre človekove spremembe. Vsi moramo razmisliti, kako lahko ohranimo naš planet in mu pomagamo, kolikor je to mogoče, in po možnosti upočasnimo dramatične spremembe, ki bi na primer spremenile naše ozračje, če kot ljudje želimo ostati tukaj.

sunita_williams_img_3322.jpg

 

Izstreljeni ste bili tudi s sojuzom. Kaj je bila glavna razlika v primerjavi z izstrelitvijo z raketoplanom space shuttle?
Vesoljski plovili sta v bistvu enaki, razen da space shuttle uporablja poleg motorjev na tekoča goriva tudi motorje na trdna goriva (angl. solid rocket booster), toda le za prvo fazo leta. Sojuz za posamezne faze leta v vesolje uporablja motorje na tekoča goriva. Drugače obe vesoljski plovili potrebujeta približno enako časa, ki ga narekuje fizika, in obe sta narejeni za to, da bi ljudem v vesolju zagotovili dom. Imata različne sedeže, kar se občuti predvsem med pristajalno fazo leta.

Kakšen je bil vaš prvi vtis, ko ste videli Zemljo iz vesolja in ste čutili breztežnost?
Neverjeten. Planet je preprosto čudovit, živ in umirjen. Srečni smo lahko, da živimo na tem planetu. Vsi ljudje bi morali videti ta pogled in prepričana sem, da bi bili prijaznejši drug do drugega.

Kaj pomeni ukinitev programa Space Shuttle za prihodnost? Ali ima NASA načrte, da bo v bližnji prihodnosti zgradila novo vesoljsko plovilo, ali pa se bo zanašala na Rusijo in njene transportne zmogljivosti?
NASA sestavlja vesoljsko plovilo, za katerega upamo, da nas bo popeljalo naprej od nizke Zemljine orbite. Space shuttle je bilo  neverjetno vesoljsko plovilo in smo ga vsekakor potrebovali, da smo lahko zgradili mednarodno vesoljsko postajo, vendar pa bi radi šli naprej od nizke Zemljine orbite, nekam, kjer ni nujno, da je vzletno-pristajalna steza, na primer na Luno ali Mars. Zato potrebujemo vesoljsko plovilo, ki lahko pristane s padalom ali zaviralnimi motorji. Delamo na tem bodočem vesoljskem plovilu, ki bo varno vozilo ljudi naprej in jih pripeljalo nazaj. To je naslednji logični korak v raziskovanju. Do takrat nam bodo pomagali ruski kolegi, tako da ljudi vozijo do mednarodne vesoljske postaje. Morali bi imeti komercialne ponudnike, podobne letalskim družbam, ki bi poleg Rusov kmalu vozili ljudi v nizko Zemljino orbito.

sunita_williams_iss-32_american_eva_b6_.jpg

Kaj mislite o zasebnih podjetjih, kot sta SpaceX in Orbital Science Corporation?
Mislim, da so odlična. Z njimi pride tudi konkurenca pri vožnji ljudi v nizko Zemljino orbito. S konkurenco bomo kmalu dobili vesoljsko plovilo, ki bo opravljalo to delo. V teh podjetjih je veliko mlade, nove inovativnosti. Obožujem njihovo delovno etiko in navdušenje.

Kako bi ocenili dosežke podjetja Pipistrel na tekmovanjih, ki jih prireja NASA? Tudi obiskali ste ga.
Pipistrel je osupljivo podjetje. Všeč mi je, da je njegovo delo tako inovativno. Resnično kaže pot prihodnjemu splošnemu letalstvu. Njegove zamisli in način delovanja se odlikujejo po čistem, natančnem ter elegantnem delovanju. Tako bo naša prihodnost dosegla napredek – prek tehnologije, ki je dobra za naš planet. Imela sem se enkratno, ko sem obiskala ljudi, ki delajo pri Pipistrelu, in čuti se, da so kot ena družina. Skrbijo drug za drugega in tudi za svoje izdelke. Sodelovanje in izmenjava zamisli sta način prihodnosti.

sunita_williams_uprs.jpg

 

Kaj vam pomeni medalja za zasluge, ki ste jo dobili od predsednika Republike Slovenije?
Medalja in vse, kar ta pomeni, so bili zame predvsem izkušnja ponižnosti. Toliko ljudi in dogodkov je bilo, ki so se pojavili, da so me spravili v vesolje, da lahko rečem le to, da je to priznanje tudi vsem njim. Seveda so moji starši močno vplivali name, zato je to v resnici priznanje njim. Imela sem priložnost, da me je učilo toliko čudovitih ljudi, od osnovne šole do šole za testne pilote. To je priznanje njim. Delala sem tudi skupaj z mnogimi mednarodnimi partnerji, ki so me pripravljali za moj vesoljski polet, tako da je to tudi priznanje njim. Upam le, da dobro zastopam vse te ljudi, njihovo predanost in profesionalnost, da si lahko zaslužim takšno veliko čast.

Kaj menite o Sloveniji in Slovencih?
Slovenija in Slovenci so enkratni. Rada imam to deželo. Iz obeh razlogov se počutim kot doma. Ljudje so topli in gostoljubni kot pokrajina. Rada imam naravnost dežele in ponos, s katerim ljudje, ki tu živijo, to naravnost ohranjajo. Mislim, da Slovenci resnično razumejo pomen ohranitve našega planeta. Ljubijo in cenijo naravo in so radi njen del. Zelo sem zadovoljna, da izviram iz kraja, ki pooseblja te zamisli in ideale.

sunita_williams__punce_img_3347.jpg

 

Urša Ciuha, mlada raziskovalka na Mednarodni podiplomski šoli Instituta Jožef Stefan:
Kljub svoji izjemni karieri in zanimivi poti, ki jo je ustvarila, ohranja preprostost in predvsem izreden občutek za sočloveka. S svojo preprostostjo in zgovornostjo je ustvarila zelo sproščeno, toda slovesno vzdušje, ki si ga bom za vedno zapomnila.

Foto: Andreja Gomboc, Urša Ciuha, Sunita Williams, Sunitina mama Bonnie Pandy in Romana Begovič.

Romana Begovič, častnica SV:
Moj vtis o gospe Williams je seveda zelo pozitiven. Presenetila me je s svojo preprostostjo, tako z vedenjem kot razlago kakšne stvari, ki je bolj strokovna, saj jo je razložila zelo jasno in preprosto.

Andreja Gomboc, docentka za astronomijo in astrofiziko UL:
Z eno besedo bi večer s Sunito Williams opisala kot »zunajzemeljski«. Glede na to, da je čakalna vrsta za astronavte zelo dolga in so priprave na pot v vesolje zahtevne ter naporne, me je prijetno presenetilo, da je Sunita Williams zelo prijetna in duhovita. Za njene dosežke lahko rečemo le, kapo dol.

 

20. novembra 2013 je mednarodna vesoljska postaja (angl. ISS) praznovala 15 let, odkar so v vesolje poslali njen prvi modul. Postajo je s skupnimi močmi zgradilo pet vesoljskih agencij, razdeljena pa je na ruski in ameriški del, ki ga uporablja več držav. ISS uporabljajo kot raziskovalni laboratorij, v katerem izvajajo poskuse iz biologije, fizike, meteorologije in drugih ved. Dvakrat je bila na ISS tudi Sunita Williams, ki je kot druga ženska postala poveljnica ISS.

sunita_williams_in_borut_podgorsek_img_3314-001.jpg


Biografija Sunite Williams
Astronavtka in častnica indijsko-slovenskega rodu Sunita Lyn »Suni« Williams se je rodila 19. septembra 1965 v Ohiu v ZDA. Leta 1987 je diplomirala iz fizikalnih znanosti na pomorski akademiji Združenih držav Amerike in leta 1995 magistrirala iz inženirskega menedžmenta na floridskem tehnološkem inštitutu.

Maja 1987 je postala pripadnica ameriške vojne mornarice. Ima več kot 3000 ur letenja na več kot 30 letalnikih. Junija 1998 je bila izbrana kot kandidatka za program vesoljskih poletov agencije NASA. Prvič je v vesolje poletela 9. decembra 2006 na krovu raketoplana Discovery. Leta 2012 je znova poletela na mednarodno vesoljsko postajo z misijo Sojuz. Kar 195 dni naenkrat je preživela v vesolju, zunaj vesoljske postaje pa je preživela 50 ur in 40 minut.

Pogovarjal se je Borut Podgoršek
Prevedla: Vlasta Deželak, ŠTJ
Foto: Wikipedia, Reuters, NASA, UPRS in MORS

 

Nazadnje urejano na Petek, 17 Avgust 2018 12:29

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31