Zdravstvena oskrba letalskih potnikov

Oceni ta prispevek
(4 glasov)
24 Okt 19
Napisal
Objavljeno v Novice

Zaradi nenadnega poslabšanja zdravja potnikov so letos na ljubljanskem letališču pristala tri letala tujih letalskih prevoznikov. Zdravstveno osebje, ki na Brniku skrbi za dobro počutje potnikov je obolelim nudilo prvo pomoč in poskrbelo za nadaljnje zdravljenje. Preko ljubljanskega letališča je lani potovalo preko 1,8 milijona potnikov. Nekateri izmed njih so potrebovali tudi zdravniško pomoč.

Oskrba na letališču

Organizator zdravstvene oskrbe na ljubljanskem letališču je Fraport Slovenija kot upravljalec letališča. Zdravstvene storitve pa kot pogodbeni partner zagotavlja Zdravstveni dom Kranj, ki 24 ur na dan zagotavlja zdravnika in v dopoldanskem času med 6 in 14 uro tudi zdravstvenega tehnika je povedal Matjaž Žura iz ZD Kranj in dodal: »Vsak dan med tednom med 6 in 14 uro dežurata zdravnik in zdravstveni tehnik, ki imata na območju letališča tudi ambulanto družinske medicine. V popoldanskem in nočnem času ter ob vikendih in praznikih pa dežurajo pogodbeni zdravniki.« V dežurstvu se izmenjuje dvanajst zdravnikov. Fraport Slovenija ima sklenjeno pogodbo tudi zasebnim podjetjem Valetudo, Dijana Milojčić s. p., ki zagotavlja oskrbo z zdravstvenim tehnikom med tednom od 14. ure do konca prometa, med vikendi in prazniki pa 24h. 

Medicinsko osebje uporablja sodobno opremljeno splošno ambulanto v pritličju prizidka garažne hiše in ambulanto, ki se nahaja v pritličju potniškega terminala. Ambulanta je opremljena po standardih, ki je predviden za ambulante NMP. In sicer z 12 kanalnnim EKG monitorjem z defibrilatorjem, kisikom, aspiratorjem, pulznim oksimetrom, imobilizacijsko opremo in vsemi potrebnimi urgentnimi zdravili. Zdravnik in zdravstveni tehnik poleg dela v ambulanti družinske medicine čakata na poziv na pomoč. Dejavnost delovanja zdravstvene službe na Brniku financira Fraport Slovenija.

Za reševanje in pomoč obolelim potnikom je usposobljena in opremljena tudi celotna ekipa Gasilsko-reševalne službe Fraporta Slovenija (GARS). Na voljo imajo dve opremljeni reševalni vozili. Gasilka-reševalka Anuška Mandeljc iz GARS je povedala, da je njihova naloga vožnja reševalnega vozila, komuniciranje s kontrolo letenja, pobiranje zdravniške ekipe in pomoč zdravniški ekipi pri prenosu obolelega iz letala do reševalnega vozila in dodala: »Bolnike potem z reševalnim vozilom prepeljemo od letala do letališke ambulante oz. do reševalnega vozila, ki pride na letališče iz Kranja ali Ljubljane. Mi pacientov v bolnišnice ne vozimo. Na letališču mora biti namreč stalno prisotno reševalno vozilo.« Vsi gasilci imajo sicer narejen 80-urni tečaj za prvega posredovalca.

Zdravstvene težave v letalu

Pilot se na podlagi  ocenjenega zdravstvenega stanja potnika odloči, kaj bo storil. Pogosto se piloti odločijo za izredni pristanek v primerih hudih zdravstvenih težav, ko je ogroženo življenje. Ko pride do zahteve po pristanku na letališču, ki v načrtu leta ni navedeno kot destinacija ali pa alternativno letališče, posadka to sporoči pristojni službi zračnega prometa. Ta ji ponudi podatke o letališču (kompasno smer vzletno pristajalne steze in njeno dolžino, višino praga steze, navigacijska sredstva in njihovo frekvenco, ...), posadka pa nadaljuje s priletom. Ob tem pilot sporoči kontrolorju zračnega prometa, kakšne so zahteve ali pričakovanja glede zdravstvene oskrbe po pristanku na letališču. Kontrolor podatke prenese obratovalcu letališča, ki v nadaljevanju uskladi pravočasno obveščanje zdravstvenega osebja. Ob resnih zdravstvenih situacijah, pilot deklarira PAN PAN, kar pomeni, da letalu umikajo druga letala (če so v bližini), in ima prednost pristajanja pred drugimi letali.

Pri nekdanjem slovenskem letalskem prevozniku Adrii Airways so imel v zadnjem letu in pol tri primere, ko je moralo letalo zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja potnika nenačrtovano pristati. Pri teh potnikih je šlo predvsem za srčno-žilne zaplete.

Kabinsko osebje Adrie Airways je imelo sicer opravljen obvezen začetni tečaj prve pomoči, ki so ga pod vodstvom pooblaščenega medicinskega osebja vsako leto obnavljali. Izobraževanje je zajemalo osnovno prepoznavanje težav, nudenje kisika, uporabo zdravil, ki so jih imajo na letalih in tudi prepoznavanje srčne in možganske kapi. Izobraževanje je zajemalo še ročno oživljanje in oživljanje z defibrilatorjem.

Pri vsakodnevnem delu se kabinsko osebje srečuje s potniki z različnimi zdravstvenimi težavami, kot na primer težave zaradi dehidracije, utrujenosti, težave s krvnim tlakom, pa spremljajoče težave sladkornih bolnikov itd. Kabinsko osebje vedno preveri ali ima oseba kronično bolezen, kakršnakoli zdravila itd. Prav tako ob večjih težavah preverijo, če je na letalu zdravnik ali drugo medicinsko osebje, ki bi potniku lahko nemudoma nudilo potrebno pomoč.

Zdravstvene težave imajo tudi piloti

31. marca 1995 je kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Otopeni v romunski prestolnici Bukarešti strmoglavil Airbus A310 reg. YR-LCC romunske letalske družbe TAROM.

Preiskava nesreče je pokazala, da je bil na letalu okvarjen sistem za uravnavanje moči motorja, ki je med vzpenjanjem letala samodejno zmanjšal moč levega motorja. Pilot je to vedel in ročico zadrževal v položaju polne moči. Žal mu je v tem trenutku postalo slabo in posledično je postal nezmožen za upravljanje letala. Ni jasno ali je doživel infarkt in umrl oz. ali je bil nezavesten. Medtem je sopliot, ki je takrat upravljal letalo postal preobremenjen in se ni mogel pravilno odzvati na nastalo situacijo. Posledica je bila smrtonosna. Let RO371 na poti v Bruselj se je končal v bližnji vasi Balotești nekaj kilometrov stran od letališča v Bukarešti. V nesreči je umrlo vseh 60 ljudi na krovu.

Poleg zdravstvenih težav se lahko zgodi tudi porod na letalu. V bogati, skoraj šestdesetletni tradiciji Adrie Airways pa, kljub temu, da so z njimi potovale tudi visoko noseče potnice na letalu niso zabeležili poroda. Prav tako poroda še niso zabeležili na ljubljanskem letališču.

Na ljubljanskem letališču so lani zabeležili 104 intervencije zdravnikov v času dežurstva (letos do 26. avgusta 65) in dodatnih 78 v času delovanja splošne ambulante. (letos do 26. avgusta 54). Lani so zabeležili 24 izvozov reševalnega vozila, letos pa že 18. Večinoma pomagajo potnikom, ki jim je postalo slabo, so doživeli srčni infarkt, izgubili zavest, so se poškodovali zaradi padcev ipd.

 

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« November 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30