Falcon že pet let leti tudi v humanitarne namene

Oceni ta prispevek
(7 glasov)
02 Maj 20
Napisal Prebrano 1377 krat
Objavljeno v Novice

Lep sončen dan je klical po odhodu v naravo. Pot me je vodila na enega izmed vrhov naših prelepih Karavank. To pot sem že večkrat prehodil, vendar sem tokrat lovil sapo, kot bi bil na 7000 metrih, ne pa na slabih 2000. Končno mi je korak zastal. Moral sem priznati poraz in se vrniti v dolino. Ker so se težave z zasoplostjo nadaljevale, sem obiskal zdravnika. Specialist kardiolog je ugotovil, da imam srčno popuščanje. Kmalu je postalo jasno, da potrebujem novo srce. In tudi to, da sem 55. v čakalni vrsti. To bi lahko bila že jutri moja ali pa vaša zgodba.

Povprečna čakalna doba za presaditev srca v Sloveniji je bila lani 253 dni. V Centru za transplantacijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so lani presadili 96 organov, izmed teh 22 src. Opredeljenih za darovanje organov po smrti je torej malo, v Sloveniji slabih 10.000 oseb oziroma pol odstotka celotnega prebivalstva. Vendar se to, kadar je mogoče izvesti postopke za darovanje in odvzem organov, spremeni in v 80 odstotkih dobimo soglasje družine za darovanje. Zato je sploh mogoče zdravljenje s presaditvijo v Sloveniji na tako visoki ravni.

Priprava na let, pilot stotnik Andrej Bračun
  Priprava na let, pilot stotnik Andrej Bračun

Slovenija je že leta 2000 izpolnila zahtevne pogoje in bila sprejeta v mednarodno neprofitno organizacijo za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant. Tako se je priključila veliki skupini takrat še petih uspešnih držav na področju zdravljenja s presaditvijo, in sicer Nemčiji, Avstriji in državam Beneluksa. Organizacija danes združuje osem držav in več kot 137 milijonov prebivalcev. »S članstvom v Eurotransplantu smo dobili priložnost za občutno izboljšanje nacionalnega donorskega programa. Uspelo nam je zagotoviti boljše dostopnost in izide zdravljenja s presaditvijo za naše bolnike, predvsem pri visoko urgentnih, senzibiliziranih in življenjsko ogrožajočih stanjih, kot sta akutna odpoved delovanja srca in jeter. Sodelovanje v mreži omogoča optimalnejšo tkivno skladnost med darovalcem in prejemnikom ter kombinirane presaditve. Nenehen prenos znanja in izkušenj med državami članicami pa prispeva k nadaljnjemu razvoju dejavnosti,« je razložila direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant primarijka Danica Avsec, dr. med.

Odhod ekipe UKC LJ po organ za presaditev
  Odhod ekipe UKC LJ po organ za presaditev in tehnik letalec štabni vodnik Zdravko Hlastan

V tej humani dejavnosti od 2. maja 2015 aktivno sodeluje tudi Slovenska vojska. Pred petimi leti je namreč dežurna posadka letala Falcon iz 152. letalske eskadrilje Slovenske vojske odletela po prvi organ za presaditev. Od podpisa pogodbe marca 2015 do danes so dežurne posadke opravile 60 prevozov, izmed teh štiri letos. Primarijka Danica Avsec je sodelovanje z Ministrstvom za obrambo oziroma Slovensko vojsko ocenila kot odlično in dodala: »Vse poteka, kot je bilo dogovorjeno. Včasih je odziv še hitrejši kot po dogovoru. Želeli bi si, da bi bilo letalo SV na voljo večkrat, saj moramo drugače iskati drugo možnost prevoza, kar pa ni nujno najugodneje, ker letala večinoma najemamo v tujini. To predstavlja daljše čase letenja.« Posledično pa je treba prilagajati časovne okvire operacij.

Pilot major Marjan Kolenc
  Pilot major Marjan Kolenc

 

Postopki po prejemu klica

Dispečer v oddelku Slovenija transplanta v UKC Ljubljana dežurnemu v Operativnem centru Poveljstva sil Slovenske vojske (OC PSSV) sporoči potrebo po aktivaciji dežurne posadke. Po potrditvi glede razpoložljivosti letala v operativnem centru pokličejo dežurnega načrtovalca oziroma dispečerja in mu sporočijo zahteve o namembnem letališču, vrsti organa, času vzleta in število članov medicinske ekipe. Dispečer takoj pokliče vodjo posadke, s katerim se posvetuje o možnosti izvedbe leta. Če so razmere za letenje ugodne, je sprejeta odločitev o izvedbi leta in o tem so takoj obveščeni tudi drugi člani posadke. Dispečer štabni vodnik Slavko Germek je povedal, da če ni težav, odločitev in obveščanje stečeta v petih minutah. Drugače je, kadar katero izmed meril za izvedbo leta ni izpolnjeno. Potem je treba izbrati alternativno rešitev in to sporočiti v UKC. Tam se odločijo, ali jim predlagana rešitev odgovarja ali ne. Ti postopki lahko trajajo tudi eno uro. Praviloma imajo za izvedbo vseh postopkov odločanja in priprave leta na razpolago dve uri. V tem času in ob predpostavki, da letalo nima tehničnih omejitev, dispečer najprej preveri odprtost letališča, fizične lastnosti vzletno-pristajalne steze in manevrskih površin, delovanje navigacijskih sredstev ter stopnjo aktiviranosti letaliških služb, kot so gasilci, reševalci in zimska služba, vse to v času predvidene izvedbe naloge. »Podobno preverimo in izberemo še alternativna letališča za obe smeri leta. Včasih že na tej stopnji ugotovimo, da bo izvedba težavna, saj letališče ne ustreza kateremu izmed meril. Na podlagi tega predlagamo drugo rešitev. Sledi preverjanje vremenskih razmer za vsa izbrana letališča ter tudi širše območje letenja. Če so razmere sprejemljive, to sporočimo v Operativni center PSSV,« je še pojasnil štabni vodnik Germek in dodal, da po končanem začetnem posvetu z vodjo posadke pokličejo še druge člane. Medtem ko je posadka na poti na Brnik, je treba vzpostaviti stik s predstavniki namembnega letališča. Z njimi se dogovarjajo glede podrobnosti o sprejemu letala, zahtevah glede oskrbe, o načinu plačila letaliških pristojbin in organizaciji prevoza medicinske ekipe. Sledi preverjanje veljavnosti diplomatskih dovoljenj za prelet in pristanek na ozemlju države, v katero letijo. Zadnji korak pa so navigacijski in performančni izračuni smeri leta ter priprava načrta letenja.

Pilot stotnik Janko Kene. Priprave pred vzletom letala falcon
  Pilot stotnik Janko Kene. Priprave pred vzletom letala falcon

Pri pripravi načrta letenja jim pomaga prav za to namenjena programska oprema, ki jim omogoča hitro in razmeroma preprosto določitev vseh parametrov leta. Tak načrt prijavijo v mednarodni sistem za upravljanje letalskega prometa in čakajo na odobritev. Potem pripravijo tako imenovano letalsko mapo, v katero se dodajajo vsi dokumenti leta, kot so operativni načrt leta, vremenske karte, obvestila NOTAM, seznam potnikov, kopije diplomatskih dovoljenj, obvestila letaliških služb, ukazi za aktiviranje posadke in podobno. Na koncu še pripravijo administrativno dokumentacijo, in sicer ukaze, seznam članov posadke in načrt letenja. Dispečer preda letalsko mapo vodji posadke po prihodu na delovno mesto in ga obvesti o celotnem poteku priprave ter morebitnih posebnostih. Med letenjem je v stiku s posadko in prilagaja načrt letenja glede na razmere ter o vsem poroča v Operativni center PSSV.

Za potrebe Slovenija transplanta letijo skoraj izključno v države članice sistema Eurotransplant. Tako so največkrat leteli v Nemčijo in Avstrijo ter na Madžarsko in Nizozemsko. Štabni vodnik Germek je povedal, da samo določanje smeri leta opravijo razmeroma hitro s pomočjo prej omenjene namenske programske opreme. Ob tem je dodal, da je večji izziv koordinacija drugih postopkov, saj je treba vse našteto opraviti v zelo kratkem času. Nekateri postopki lahko potekajo hkrati, medtem ko so za druge nujni zaporedni koraki. Če se v določeni fazi načrtovanja zaplete, vse stoji in takrat se je treba hitro odzvati. Za to potrebujemo veliko izkušenj, predvsem pa pripravljenost na različna presenečenja. Veliko je nepredvidljivih situacij, ki lahko še tako vsakdanjo zadevo dodatno zapletejo. Časa ni veliko, vedno pa je prisoten občutek, da je veliko odvisno prav od posameznika.

Medicinska ekpia
  Medicinska ekpia UKC LJ

Letijo predvsem ponoči

Večina odvzemov organov in njihovih presaditev poteka ponoči. Prav zato je delo dežurnih posadk Slovenske vojske organizirano tako, da bi lahko v čim več primerih odhiteli na pomoč. Dežurstvo traja sedem dni, z menjavo moštva vsak ponedeljek ob pol devetih zjutraj. Stotnik Janko Kene je razložil, da so v dežurni posadki »Transplant« vodja posadke, pilot, kopilot, letalski tehnik in dispečer. Dopolnil je, da se včasih za potrebe šolanja in pridobivanje operativnih izkušenj na dežurstvo razporedijo še dodatni člani. Med tednom v času rednega delovnega časa dežurna posadka opravlja različne naloge, in sicer se izobražuje, usposablja, načrtuje letalske naloge in podobno. Preostali čas je prerazporejen na dežurstvo na domu. »Smo v 120-minutni pripravljenosti, kar pomeni, da je to čas od prejema klica za aktiviranje posadke do vzleta letala,« je razložil pilot Kene. Nočno letenje ima svoje posebnosti, tako fiziološke kot organizacijske. Notranja ura človeškega organizma teče po svoje. »Krivulja bioritma je ponoči na spodnjem delu in temu primerne so tudi posameznikove zaznavne ter kognitivne sposobnosti. Zato sta najpomembnejša samodisciplina in načrtovanje. Dnevne aktivnosti si moramo med dežurstvom organizirati tako, da si zagotovimo dovolj počitka, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo prejeli klic za aktiviranje. Vsak posameznik ima svojo stopnjo tolerance na pomanjkanje spanca. Iz svojih izkušenj lahko povem, da med letenjem utrujenosti ne čutim. Podobno opažam tudi pri drugih članih posadke. To je verjetno posledica več aktivnosti, ki potekajo, in adrenalina.

Transport organa za presaditev do letala
  Transport organa za presaditev do letala

Utrujenost se pojavi po vrnitvi na Brnik v zgodnjih jutranjih urah, ko se razmere umirijo,« je razložil stotnik Kene in izpostavil tudi organizacijski vidik nočnega letenja. Ponoči jim namreč lahko povzročata preglavice omejena odprtost letališč in zmanjšan obseg delovanja letaliških služb. Včasih ne morejo leteti tja, kamor bi si medicinska ekipa želela, ker je letališče zaprto oziroma reševalne službe delujejo na nižji stopnji, kot je predpisano za tip letala. Vse organizacijske zaplete rešujejo z dispečerjem.

 

Organizacija dela

Slovenska vojska ima samo eno letalo za prevoz telesnih organov za presaditev, zato je članov letalskih posadk za predviden obseg dela dovolj. Kar zadeva letalske naloge za redne naročnike, kot so Vlada RS, Generalštab SV, Urad predsednika RS in drugi, se načrtovanje opravlja tudi do mesec dni vnaprej. Stotnik Kene je ob tem pojasnil, da trenutno delujejo v sestavi dveh vodij posadk oziroma kapitanov, dveh izkušenih kopilotov ter mlajšega kopilota, ki je v sklepni fazi linijskega šolanja.


Sredi januarja je bilo na skupnem čakalnem seznamu Eurotransplanta 13.985 bolnikov. V letu 2019 so za zdravljenje bolnikov na čakalnih seznamih porazdelili 6973 organov od 2041 umrlih darovalcev.


Za letos predvidevajo začetek šolanja dveh izkušenih kopilotov za imenovanje na mesto vodje posadke. Tako bodo zagotovili še večje število mogočih kombinacij glede razporejanja članov posadk. Marca letos so v tujini končali šolanje tudi dva letalska tehnika in letalski inženir, ki se bodo začeli usposabljati na letalu in opravljati naloge vsak na svojem področju. Za zagotovitev kadrovske kontinuitete je to zelo pomembno, saj se je eden izmed letalskih tehnikov, ki je delal na letalu Falcon vse od začetka, januarja letos upokojil, konec leta pa pričakujejo upokojitev še drugega izkušenega člana. Vmesni čas bodo izkoristili za prenos znanja in izkušenj na mlajše kolege. Člana ekipe sta poleg letalskega osebja tudi načrtovalca letenja oziroma dispečerja, ki imata pomembno vlogo pri sprejemu, načrtovanju in izvedbi nalog.

Oskrba letala z gorivom. Letalski tehnik štabni vodnik Aleksander Petrovič
  Oskrba letala z gorivom. Letalski tehnik štabni vodnik Aleksander Petrovič

Poleg letalske posadke pri prevozu organov za presaditev sodeluje tudi zdravniška ekipa. Ob njenem prihodu na letališče je letalo že pripravljeno za odhod. Čeprav imajo letalske in medicinske posadke malo skupnega prostega časa, se jim je uspelo dobro spoznati. »Občudujemo jih zaradi njihove zagnanosti in tega, da na letalo vedno pridejo dobre volje. Med letenjem poskrbimo za njihovo dobro počutje. Vedno jim ponudimo svežo kavo, včasih pa tudi kaj hrane. Ko zapustijo letalo in se napotijo v bolnišnico na izvzem organa, smo z ekipo ves čas v telefonskem stiku,« je povedal letalski tehnik štabni vodnik Aleksander Petrovič in dodal, da medicinska ekipa posadko obvešča o trajanju vožnje do bolnišnice, morebitnih posebnostih oziroma koliko časa predvidevajo za celoten postopek. Vse morebitne spremembe potem posredujejo na Brnik dispečerju. Tako lahko prilagajajo načrt letenja. Takoj ko zapustijo bolnišnico, sporočijo čas prihoda na letališče in posadka lahko pravočasno pripravi letalo za polet.


V treh primerih je po organ za presaditev poletela tudi dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske. In sicer leta 2017 1x in leta 2019 2x.


V Slovenija transplantu uporabljajo različne načine prevoza organov. Primarijka Danica Avsec je povedala, da organe vozijo v Slovenijo tudi z osebnimi vozili in rednimi letalskimi linijami. Za srce, jetra in pljuča, pri katerih je pomemben čas za ohranitev organa, večinoma posebej naročijo let, po Sloveniji pa jih prepeljejo z reševalnim vozilom. Pravzaprav v radiju 400 kilometrov pretežno uporabljajo prevoz z osebnim avtomobilom. Ledvice največkrat prepeljejo z redno letalsko linijo. Pri prevozu organov za presaditev so najpomembnejši optimalen čas prevoza, ki mora biti čim krajši, zagotovitev kakovostnega in varnega transporta organa ter stroški prevoza.

Tehnik letalec štabni vodnik Uroš Ganza
  Tehnik letalec štabni vodnik Uroš Ganza med prenosom organa za presaditev.

 

Civilno-vojaško sodelovanje

Dežurne letalske posadke SV vsak dan opravljajo humanitarno delo. Helikopterske dežurne posadke rešujejo življenja v sistemu helikopterske nujne medicinske pomoči, pri reševanju v gorah in prevozu inkubatorjev, posadke letala Falcon pa sodelujejo v sistemu Slovenija transplanta. Stotnik Kene je ob tem povedal, da je pri njihovem delu najpomembnejši prispevek Slovenske vojske pri reševanju življenj. »Če povzamem besede našega kolega, to je naš način, da državi Sloveniji povrnemo vložek, ki ga je namenila za usposabljanje. Takšne naloge so zaradi svojih operativnih posebnosti seveda tudi odlična priložnost za strokovno rast vseh članov ekipe. Letalski prevozi organov za presaditev so raznovrstna operacija, ki zahteva odlično usposobljenost posadke na Brniku in koordinacijo z Operativnim centrom PSSV. Dejstvo, da v Slovenski vojski opravljamo tudi takšne naloge, dokazuje strokovno usposobljenost njenih pripadnikov. Tako po svojih najboljših močeh skrbimo tudi za ugled in dobro ime Slovenske vojske tako doma kot v tujini. Veseli smo, da smo del te zgodbe že pet let,« je dodal stotnik Kene.

Ko so dežurne posadke aktivirane, ne vedo, kdo potrebuje pomoč. Tako je tudi prav. Za vse pomoči potrebne se potrudijo po svojih najboljših močeh. Stotnik Kene je ob tem priznal, da člani posadke po vrnitvi z letala občutijo prav posebno zadovoljstvo. Takšne letalske operacije so zaradi razmer, v katerih potekajo, nekaj posebnega. »Delamo pretežno ponoči, nenapovedano, na neznanih manjših letališčih. V nasprotju z rednimi nalogami nimamo možnosti, da bi si za vsak korak pri načrtovanju vzeli čas. Odzvati se moramo hitro, se sproti prilagajati in sprejemati odločitve, ki presegajo raven delovnega mesta posameznika. Vsak član ekipe natančno ve, kakšne so njegove zadolžitve, zato vse poteka vzporedno in brez izgube časa. Učna krivulja udeležencev mora biti zato zelo strma,« je še dopolnil pilot Kene. Delovanje vseh dežurnih posadk je medijsko zelo izpostavljeno, pa čeprav ne opravljajo dela pod sojem žarometov. Odzivi ljudi na objave v medijih so pozitivni. Ob tem se je stotnik Kene spomnil lanskoletnega rekreacijskega dopusta na Pokljuki: »Med vzponom na Viševnik smo srečali gospoda, ki so mu leto dni pred tem v Ljubljani presadili srce. Mogoče smo bili prav mi udeleženi pri prevozu, kdo bi vedel. Iz pogovora z njim smo se lahko prepričali, kakšno spremembo občutijo pacienti v načinu dojemanja življenja in kako hvaležni so vsem, ki sodelujejo v teh aktivnostih. To nam popolnoma zadošča.«


LETO

ORGAN

STROŠEK PREVOZA EUR

od 2.5.2015

4X srce

43.265,75

2016

9X srce, 1x jetra, 1x jetra in pankreas

101.841,75

2017

10x srce, 5x jetra

153.855,58

2018

7x srce, 2x jetra, 2x pljuča, 1x ledvica

112.208,25

2019

 15x srce, 5x pljuča, 2x jetra, 1x ledvica+pankreas

223.976,27


Pilot stotnik Janko Kene in prim. dr. Danica Avsec
  Pilot stotnik Janko Kene in prim. dr. Danica Avsec

V Centru za transplantacijo v UKC Ljubljana so lani presadili 96 organov, in sicer 38 ledvic, 22 src, 24 jeter, 11 pljuč, izmed teh ena na Dunaju, in trebušno slinavko. Spodbudno je, da je lani uspešno zaživel program zdravljenja s presaditvijo pljuč, je povedala primarijka Danica Avsec in sklenila, da v Slovenija transplantu vabijo vse, ki bi želeli postati darovalci organov, da se pri pooblaščenih organizacijah za zbiranje pisnih izjav darovalcev o opredelitvi za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi presaditve ali na spletni strani e-uprave (e-opredelitev) vpišejo v nacionalni register opredeljenih oseb.

Foto: Borut Podgoršek, www.slovenskavojska in stotnik Janko Kene

 

 

Nazadnje urejano na Sobota, 02 Maj 2020 20:39

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« September 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30