Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Letalska šola Slovenske vojske

Oceni ta prispevek
(4 glasov)
09 Mar 21
Napisal
Objavljeno v Novice

Na podlagi plebiscita je Slovenija 25. junija 1991 postala samostojna in neodvisna država. Tako je prevzela odgovornost branjenja svojih meja na kopnem, morju in v zraku. Suverenost našega zračnega prostora zagotavlja 15. polk vojaškega letalstva, v okviru katerega deluje tudi Letalska šola Slovenske vojske.

Zgodovina letalske šole

Zgodovina Letalske šole sega prav v začetke vojaškega letalstva Slovenske vojske, ki se je uradno začelo 9. junija 1992 z ustanovitvijo 15. brigade vojaškega letalstva, neuradno pa s prebegom majorja Jožeta Kalana in praporščaka Bogomirja Šuštarja z gazelo 28. junija 1991 v Teritorialno obrambo. Poveljnik 15. polka vojaškega letalstva podpolkovnik Janez Gaube je povedal, da je takratna Letalska enota Teritorialne obrambe svoje pilote in tehnični kader pred letom 1994 šolala po civilnih predpisih Mednarodne organizacije civilnega letalstva. »Šlo je predvsem za prešolanje naših pilotov na helikopterje Bell 412 in na letala Utva-75. Želeli smo, da ostanejo v letalski kondiciji, saj smo v letih 1994 in 1995 dobili nova letala in helikopterje. Šolanje pilotov smo izvajali v Letalski policijski enoti, šolanje tehnikov pa v Adrii Airways. Osnovne licence so naši letalci pridobili pri takratni Upravi za zračno plovbo RS,« je pojasnil Gaube. Letalstvo se je krepilo, brigadi so se priključili novi sodelavci, kupili so nova letala in helikopterje. Praktično letenje je s helikopterji Bell 206 in letali Zlin 242L izvajala Šolska letalska skupina, ki je bila del 15. brigade vojaškega letalstva in je delovala na Brniku. Novembra 1995 se je za stalno preselila v Vojašnico Jerneja Molana v Cerklje ob Krki. Z letali Zlin 242L so z Brnika v Cerklje ob Krki poleteli Miran Grahek, Bogomir Šarič in Janez Gaube. Enota, nameščena v Cerkljah ob Krki, se je imenovala Letalska skupina Cerklje ob Krki. Del nje je bila šolska trenažna eskadrilja, ki je opravljala osnovno in nadaljevalno šolanje pilotov letal ter helikopterjev. Podpolkovnik Gaube je povedal, da so bili leta 2004 skladno z evropskimi predpisi in v želji po kakovostnem izobraževanju ter dvigu varnosti pri opravljanju nalog odločeni ustanoviti Letalsko šolo. 15. brigada vojaškega letalstva je bila med letoma 1998 in 2003 del 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske.

Gazela SA341
Gazela SA341

S prenehanjem delovanja 15. brigade in njenim preoblikovanjem je bila Letalska šola ustanovljena 1. avgusta 2004 ter podrejena Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Tako je delovala vse do leta 2008, ko je bila ustanovljena Brigada zračne obrambe in letalstva, ki je prevzela tudi Letalsko šolo. Med ponovnim preoblikovanjem Slovenske vojske leta 2013 pa je bila Letalska šola podrejena 15. polku vojaškega letalstva, v okviru katerega deluje še danes. Njeni poveljniki so bili Miran Grahek (2004–2008), Aleš Štimec (2008–2010), Tomaž Oblak (2010–2013), Robert Špernjak (2013–2015) in Franko Jesenšek, ki ji poveljuje še danes. Danes je to sodobna in najmočnejša letalska šola v Republiki Sloveniji, ki po odhodu nacionalnega prevoznika združuje visokousposobljen letalski kader z zelo veliko znanja.

Organizacija, naloge in letalniki

V Letalski šoli se piloti in drugo letalsko strokovno osebje šolajo za pridobitev osnovnih licenc za opravljanje poklica ter se usposabljajo za različne tipe letalnikov in vsa nujna letalska pooblastila. Razvoj šole je ob vzdrževanju mednarodno priznanega statusa po združenih letalskih predpisih usmerjen v oblikovanje nacionalne letalske šole, pristojne za šolanje poklicnih pilotov in letalskega tehničnega osebja za potrebe državnih organov. Letalsko šolo sestavljajo poveljstvo, dva oddelka šolskih letal Zlin, oddelek šolskih helikopterjev Bell 206, letalsko-tehnična četa in šolski padalski oddelek. V oddelkih letal in helikopterjev so zaposleni piloti inštruktorji, in sicer učitelj letenja, inštruktor za razred letal in inštruktor za tip letala, ter piloti učenci, ki opravljajo osnovno in nadaljevalno šolanje na letalih Zlin 242L, Zlin 143L in helikopterjih Bell 206. Na šoli se usposabljajo tudi štipendisti Slovenske vojske, študenti smeri letalstvo Fakultete za strojništvo in kandidati Šole za častnike iz rodu letalstvo. V šoli je 34 zaposlenih. Njihova glavna naloga je usposabljanje kandidatov za pilote Slovenske vojske, je povedal poveljnik Letalske šole podpolkovnik Franko Jesenšek.

V šoli potekajo osnovno in nadaljevalno letalsko usposabljanje pilotov Slovenske vojske na letalih in helikopterjih, teoretično letalsko usposabljanje do ravni dovoljenja prometnega pilota letal in helikopterjev, usposabljanje za učitelje letenja na letalih in helikopterjih, strokovno usposabljanje letalskih tehnikov in inženirjev ter druga usposabljanja, ki so nujna za nemoteno delovanje vseh letalskih enot Slovenske vojske. Izvajajo tudi osnovno in nadaljevalno šolanje za padalce. Delo poteka skladno z nacionalno, evropsko in vojaško zakonodajo, katerih spremembe tudi redno spremljajo. Poveljnik 15. polka vojaškega letalstva podpolkovnik Gaube je pojasnil, da načrtujejo, da bodo do leta 2026 dobili lahko transportno letalo. Takrat bodo potrebovali dodatne pilote in tehnično osebje. »Za tako letalo moraš imeti vsaj tri posadke in osebje, ki podpira njegovo delovanje. Letalska šola bo v prihodnosti šolala tudi ta kader,« je razložil Gaube in dodal, da jim bo v veliko pomoč tudi stotnik Matej Ceglar, ki trenutno leti na strateškem transportnem letalu C-17 v Papi na Madžarskem. Ko se bo leta 2025 vrnil, bo imel naziv inštruktorja in bo lahko pomagal pri šolanju mladih pilotov.

Danes ima Letalska šola v svoji floti 14 letalnikov, in sicer deset šolskih letal Zlin, dvoje tipa 143L in osem tipa 242L, in štiri helikopterje Bell 206 Jet Ranger. Podpolkovnik Jesenšek je povedal, da s temi letalniki trenutno izvajajo vse faze šolanja, ki jih piloti potrebujejo za pridobitev civilnih in vojaških licenc. »Razvoj v letalstvu gre hitro naprej. Prihajajo novi sodobnejši sistemi. Leta 2019 smo na jet rangerjih in zlinih posodobili navigacijske naprave in radijske postaje. Tako smo zadostili evropskim letalskim predpisom, saj so naši letalniki vpisani v civilni register. V prihodnosti bomo potrebovali nov šolski helikopter, ki bo izpolnjeval najnovejše standarde za pridobitev osnovnih civilnih in vojaških licenc po pravilih instrumentalnega letenja,« je razložil Jesenšek.

Šolanje za pilota

Pot do licence poklicnega pilota je dolga in zahtevna ter od kandidata zahteva veliko odrekanja. Ministrstvo za obrambo vsako leto objavi razpis za štipendije za pilote, na katerega se lahko prijavijo študenti Fakultete za strojništvo. Pogoj je opravljen prvi letnik. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, so povabljeni na zdravniški pregled in selekcijsko letenje. Podpolkovnik Jesenšek je povzel nadaljnje šolanje: »Selekcijsko letenje traja šest ur. Inštruktor med letenjem ocenjuje kandidatov občutek za letenje, njegovo hitrost napredka, motivacijo, odnos do dela, odziv na stres, prenašanje kritike itn.« Po selekcijskem letenju v Letalski šoli pripravijo poročilo za vsakega izmed kandidatov. Komisija Ministrstva za obrambo nato na podlagi vseh dokazil odloči, kdo dobi štipendijo. Potem se začne šolanje. Kandidate najprej napotijo na trimesečno temeljno vojaško usposabljanje v Vipavo. Sledi devetmesečno šolanje na Šoli za častnike v Mariboru in opravljanje vojaške evidenčne dolžnosti pilota, kar traja slabe štiri mesece. V tem času poslušajo teorijo, spoznavajo letalstvo in taktike, opravijo tečaj preživetja v naravi, dvakrat skočijo iz letala s padalom, pet ur letijo itn. Uspešni kandidati potem nadaljujejo specializacijo v Letalski šoli v Cerkljah ob Krki.

Na specializacijo pridejo kandidati z različnimi stopnjami znanja. Na začetku šolanja so razlike med posamezniki precej velike, po opravljenem šolanju pa so ne glede na predznanje na isti ravni, je povedal učitelj letenja nadporočnik David Bojanec. Opisal je tudi svojo izkušnjo: »Na začetku selekcijskega letenja sem bil vznemirjen ter poln pričakovanj in tudi strahu. Najprej se ti spremeni okolje. Sledi poplava informacij. Seznanili smo se s potekom šolanja, urnikom, letališčem in letali.« Nato so sledila teoretična predavanja in praktične vaje, pri čemer so jih vedno ocenjevali. Vsi so čakali na akrobacije, ki so bile za večino novost, navdušeni pa so bili tudi nad lupingi. Kot je še razložil, je na prvem samostojnem letu razmišljal, da zna in zmore. Veliko bolj je bil pozoren na vse instrumente in opozorilne lučke. Z vajo se je to vznemirjenje zmanjševalo, zaupanje pa povečevalo. »Morala kdaj tudi pade, vendar je treba vztrajati. Zahteve so velike,« je še dodal Bojanec. Kandidate med šolanjem glede na potrebe razdelijo na pilote letal in helikopterjev. Podpolkovnik Jesenšek je ob tem razložil, da upoštevajo tudi želje posameznikov in jim tako omogočijo opravljanje njim ljubših del. Ko so kandidati dodeljeni na letalo ali helikopter, se začnejo šolati za pridobitev licence športnega pilota in nato licence poklicnega pilota. Šolanje traja dve leti, v tem času pa naletijo 200 ur in pridobijo licenco poklicnega pilota. Mladi piloti potem v operativni enoti 15. polka vojaškega letalstva opravijo rating za določen tip letalnika. Temeljno znanje, ki ga pridobijo v Letalski šoli, nato samo še izpopolnjujejo. Šolanje je raznovrstno in drago. Podpolkovnik Jesenšek je ocenil, da je strošek šolanja do pridobitve licence poklicnega pilota od 65.000 do 85.000 evrov, zato je pomembno, da so kandidati čim bolj dovzetni za učenje in razumevanje snovi. 

V Letalski šoli si želijo, da se med šolanjem naučijo leteti. »Veliko morajo delati tudi sami. Kandidati povprečno vsaj 12 ur na dan razmišljajo o letenju ali pa se o njem učijo,« je še dodal podpolkovnik Jesenšek. Od začetka šolanja do danes so v Letalski šoli izšolali približno 120 vojaških pilotov, izmed teh tudi dve pilotki.

Letalska šola SV je zelo vpeta v civilno sfero. »Za pridobitev civilnih licenc smo pod nadzorom Javne agencije za civilno letalstvo in Evropske agencije za varnost letenja. Vsi programi morajo biti skladni z našimi nacionalnimi zakoni in evropskimi uredbami. Letalska šola ima tudi vojaške programe. Ti spadajo pod nadzor Vojaškega letalskega organa, ki deluje ločeno in v sestavi Generalštaba SV. Dvojni nadzor tako zmanjša možnost napak v šolanju, « je pojasnil podpolkovnik Janez Gaube. Predpisi letalcem nalagajo veliko zahtev, ki jih morajo poznati ne glede na to, ali se ukvarjajo s civilnim ali vojaškim letenjem. Vsi so uporabniki zračnega prostora in vsi morajo poznati predpise, ki veljajo v zračnem prometu. Varnost mora biti vedno na prvem mestu.

V Letalski šoli so prve tri helikopterje Bell 206 Jet Ranger poimenovali po slovenskih bajeslovnih junakih: Kralj Matjaž, Peter Klepec in Zeleni Jurij.

foto: arhiv sierra5.net

 

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2021 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31