Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

[INTERVJU] – Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija

Oceni ta prispevek
(20 glasov)
15 Apr 21
Napisal Eva Mavsar
Objavljeno v Novice

Z Zmagom Skobirjem, poslovodnim direktorjem družbe Fraport Slovenija, ki upravlja letališče Jožeta Pučnika Ljubljana smo se pogovarjali o trenutni situaciji na ljubljanskem letališču in obetih za poletno sezono 2021.

Pandemija koronavirusne bolezni je povzročila uničujoče posledice za globalno gospodarstvo, največjo škodo pa so utrpela predvsem podporna podjetja za potovanja, turizem in tista, ki upravljajo in podpirajo letalsko industrijo in preostalo dobavno verigo. Slovenija pa je v letu 2019 ostala tudi brez nacionalnega letalskega prevoznika. Posledica teh dogodkov je bil močno okrnjen letalski promet v letu 2020 in znatno zmanjšana letalska povezljivost Slovenije z evropskimi vozlišči.

Z zadnjim vikendom v marcu se je pričel poletni vozni red letenja. Koliko rednih in koliko čarterskih prevoznikov pričakujete? Kakšni so obeti v primerjavi s preteklo sezono, ki je bila izjemno slaba?

Pričakuje se, da bo nekoliko boljša. Začetek poletne sezone je zaradi epidemičnih razmer še vedno zaznamovan z zmanjšanim obsegom potniških letov, v vrhuncu sezone pa se bodo prevoznikom, ki trenutno letijo (Lufthansa - FRA, Air Serbia - BEG, Air France - CDG, Aeroflot SVO in Turkish Airlines - IST), po zdajšnjih napovedih pridružili še:

✈ Transavia v Amsterdam (predvidoma od 20. maja),

✈ SunExpress v Antalyo (predvidoma od 10. maja),

✈ Brussels Airlines v Bruselj (predvidoma od 31. maja),

✈ Wizz Air v Bruselj-Charleroi (predvidoma od 31. maja),

✈ easyJet v London na letališči Gatwick (predvidoma od 28. maja) in Luton (predvidoma od 2. julija),

✈ British Airways v London na letališče Heathrow (predvidoma od 21. junija),

✈ LOT Polish Airlines v Varšavo (predvidoma od 29. aprila),

✈ Finnair v Helsinke (predvidoma od 4. junija) in

✈ Swiss International Airlines v Zurich (predvidoma od 3. junija).

  Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija
  Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija

Redne potniške povezave bo torej skupaj ponujalo 14 letalskih prevoznikov na 15 destinacij.

Po sedanjih načrtih in ob ugodnih razmerah za ponovno oživitev počitniškega turizma, bo tudi čarterski promet v poletnem obdobju stekel v večjem obsegu kot preteklo sezono. Turistične agencije bodo z Brnika organizirale potovanja na grške otoke, v turško Antalyo, v egiptovski Sharm-El-Sheikh in Hurghado, v Barcelono, najavlja se tudi Djerba in Monastir v Tunisu.

Dejanska vzpostavitev linij je odvisna od epidemiološke situacije v Sloveniji in na navedenih destinacijah. Veseli nas, da so za navedene linije za prodajo na voljo letalske vozovnice, kar pomeni, da obstaja povpraševanje za potovanje z/na ljubljansko letališče v 2021.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU. Ko je predsedovala prvič, je bil uradni letalski prevoznik Adria Airways, letos pa so letalske povezave Slovenije z evropskimi vozlišči zelo okrnjene. Ali pričakujete še kakšnega prevoznika, ki bi pokril najbolj frekventne linije? Kdo bo prevzel funkcijo Adrie Airways iz leta 2008?

Pričakujemo, da bodo trenutno napovedani letalski prevozniki zadostili potrebam po letalskih povezavah med predsedovanjem. Obseg letalskega prometa zaradi predsedovanja v predsedujoči državi članici bo letos zaradi posledic epidemije bistveno manjši kot je to bilo leta 2008, ker bo večina dogodkov organizirana na daljavo.

RyanAir je napovedal odprtje baze v Zagrebu. Ali ste se z njimi dogovarjali, da bi bazo odprli v Ljubljani? Lahko pričakujemo baziranje kakšne druge letalske družbe v Ljubljani? Katere, kdaj in s koliko letali? V medijih so omenjali LOT, Air Serbio in Croatia Arlines.

Z  RyanAirom se nismo dogovarjali o vzpostavitvi baze na našem letališču, potekajo pa pogovori z nekaterimi drugimi nizkocenovniki.

Ni skrivnost, da si prizadevamo, da bi vsaj ena od letalskih družb iz EU, ki je vključena v mednarodno mrežo letalskih povezav in dogovorov med letalskimi prevozniki, na letališču vzpostavila manjšo bazo. Menimo namreč, da bi bil to najhitrejši in najbolj učinkovit način za izboljšanje letalske povezljivosti naše države.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS je na javnem razpisu namenilo pet milijonov evrov subvencij za tuje prevoznike, da bi izvajali polete iz ljubljanskega letališča. Kako komentirate to potezo? Je zaradi tega kaj več prometa?

Po našem prepričanju bo to bistveno zmanjšalo visoka poslovna tveganja letalskih prevoznikov zaradi posledic epidemije ter pospešilo in izboljšalo letalsko dostopnost Slovenije.

Na Sierra5 smo poročali, da bo nov slovenski letalski prevoznik SouthEast Airlines pričel s poleti v mesecu juniju. Kako daleč ste z dogovori?

Z omenjenim prevoznikom se še nismo srečali niti do sedaj še ni napovedal letenja z LJU.

Koliko odstotkov vseh prihodkov od prometa na VPS in ploščadi ustvarite na podlagi premikov letal/pristankov/vzletov/parkiranja na podlagi prometa, ki prihaja na servisne dejavnosti k Adrii Tehniki in drugim?

Podatka o prihodkih po partnerjih vam žal ne morem posredovati. V »normalnem« času Fraport Slovenija z naslova letaliških storitev (vzleti, pristanki, uporaba infrastrukture …) ustvari približno polovico svojih prihodkov. Letno poročilo za 2020 še ni v celoti objavljeno, zato z razkrivanjem podatkov ne morem prehitevati, lahko pa povem, da je delež tovrstnih prihodkov v celotnem kolažu prihodkov v lanskem letu upadel.

Ali menite, da bi ljubljansko letališče v času pandemije utrpelo manjšo škodo v kolikor bi Adria Airways še letela? Glede na statistiko je promet, v primerjavi z ostalimi letališči v obdobju Covid-19, najbolj upadel prav na ljubljanskem letališču, ki nima »domačega« prevoznika.

Če bi imeli domačega prevoznika, bi le-ta med epidemijo skoraj zagotovo ponujal kakšno povezavo več in nekaj dodatnih frekvenc, ocenjujemo pa, da potnikov na letališču ne bi bilo znatno več. Lansko leto je bilo letališče skoraj tri mesece z odlokom vlade za potniški promet popolnoma zaprto. Povpraševanje po letalskih potovanjih je med epidemijo nizko zaradi prepovedi, omejitev pri gibanju in prestopanju meja, zdravstvenih tveganj, zaprtja raznih dejavnosti … ne pa, ker ni domačega prevoznika.

Statistiko oz. analizo številk je pa treba postaviti v kontekst – letalski promet v Sloveniji je izključno mednarodne narave (ni notranjega prometa), smo med državami, ki so imele najdaljše in najstrožje »lockdowne«, Slovenija nima prometa, ki ga ustvarijo zdomci, nimamo »masovnega« turističnega produkta.

Kakšno finančno škodo je zaradi pandemije Covid-19 utrpel Fraport Slovenija? Kdaj ocenjujete, da boste zopet normalno poslovali?

Samo v lanskem letu je škoda, ki jo je zaradi epidemije utrpel upravljavec letališča, presegla 15 milijonov evrov. Glede na to, da je letalski promet globalno še vedno močno omejen, pa bo škoda znatna tudi letos. Nadejamo se, da bo epidemija obvladana v drugi polovici leta, kar pomeni, da bi prihodnje leto že lahko »normalno« poslovali. Sanacija posledic bo sicer potekala še nekaj let.

Evropska komisija je odobrila pet milijonov evrov državne pomoči za Fraport Slovenija. Gre za neposredna nepovratna sredstva za nadomestilo škode, ki jo je družba kot upravljavka Letališča Jožeta Pučnika utrpela zaradi prvega vala epidemije. Za kaj ste porabili ta sredstva? Ali bo ta pomoč zadostovala za sanacijo škode in kakšne ukrepe še izvajate za ohranjanje likvidnosti? Kako dolgo boste ob obstoječem/napovedanem prometu še lahko zagotavljali nemoteno delovanje?

Na povsem spremenjene okoliščine smo se hitro in učinkovito odzvali ter ustavili vse ne-nujne stroške, ki ne vplivajo na obratovanje in varnost letališča. Žal to ni bilo dovolj in smo morali poseči tudi v stroške dela, saj dolgoročno nismo mogli zagotoviti dela vsem zaposlenim iz obdobja pred epidemijo. Koristimo tudi vse pomoči in ukrepe, ki izhajajo iz protikoronske zakonodaje in so namenjeni blažitvi gospodarskih posledic epidemije.

Pogodba o pomoči je bila podpisana v prvi polovici aprila (2021), pričakujemo, da bomo sredstva dejansko prejeli do konca aprila. Prejeto državno pomoč bo Fraport Slovenija porabil za pokrivanje nujnih operativnih stroškov in za zagotavljanje likvidnosti podjetja. Pomoč pokriva del škode, ki je nastala. Ostalo pokrivamo iz akumuliranih sredstev, ki so ostala od prejšnjih let in si jih sedanji lastnik ni izplačeval v oblik dividend.

Z obvladovanjem poslovnega tveganja smo poskrbeli, da varnost in operativnost letališča zaradi posledic epidemija ni bila in ne bo ogrožena.

Izid iz poslovanja in čisti poslovni izid naj bi tudi v letu 2021, zaradi posledic pandemije, še ostala negativna. V letu 2020 ste vročali odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenim, ki so bili uvrščeni na seznam presežnih delavcev.

Kot že omenjeno, smo bili zaradi spremenjenih poslovnih razmer primorani sprejeti tudi odločitev o racionalizaciji stroškov dela. Zaradi drastičnega upada letalskega prometa in zaradi zagotavljanja likvidnosti družbe je bilo treba poseči tudi po najbolj drastičnem ukrepu – po prilagoditvi števila zaposlenih. Ves čas koristimo ukrepe za ohranitev delovnih mest in s tem povezana različna povračila nadomestil plače za čakanje na delo na domu in skrajšani delovni čas. Pri tem sledimo strategiji ohranjanja zadostnega števila sodelavcev, da se lahko ponovnemu okrevanju prometa hitro prilagodimo. Nove zaposlitve niso predvidene.

Z gradnjo novega terminala boste povečali kapacitete, poleg tega pa ste napovedali še nekatere druge nove investicije. Ali lahko kljub pandemiji, ki je močno prizadela podjetje, pričakujemo nova zaposlovanja?

Načrtovane investicije in projekte smo odložili povsod, kjer je bilo to mogoče, z lastnikom družbe pa je bilo sklenjeno, da se osrednja strateška investicija, ki jo razumemo kot ključno za dolgoročni razvoj, to je gradnja novega potniškega terminala, nadaljuje ne glede na epidemijo.

Kljub pandemiji torej nemoteno poteka gradnja novega potniškega terminala. Več kot podvojili boste kapacitete (1250potnikov/h). Kaj bo poleg tega največja prednost za potnike in za vaše podjetje/zaposlene? Si z izgradnjo terminala obetate nove trge oz. prevoznike, ki v LJU še niso leteli? Dubaj na primer? Kdaj lahko pričakujemo odprtje terminala?

Ob začetku epidemije je bila gradnja približno na polovici. Ne glede na omejitve pa so dela ves čas potekala skladno z začrtano časovnico. Čeprav bi ob obstoječem zmanjšanem prometu prostorsko najverjetneje zadostoval obstoječi terminal, je vodstvo Fraporta Slovenija skupaj z lastniki sprejelo odločitev, da z gradnjo nadaljuje. Zaradi dotrajanosti je v stari potniški stavbi težavno zagotavljati ustrezen standard za sprejem in odpravo sodobnih letalskih potnikov. Terminal bo prve potnike sprejel julija.

Potniški terminal žal ni zadosten pogoj za pritegnitev novih prevoznikov in odpiranje novih tržišč. Potovanj ne narekuje infrastruktura, temveč produkt, ki je vedno ali poslovne ali turistične narave oz. mešanica obojega.

Kakšno prednost prinaša nov terminal za letalske družbe (tiste, ki v LJU že letijo in tiste, ki se za letenje v LJU šele odločajo)? Ali bo pred novim terminalom zunanje parkirišče, koliko minut bo brezplačno parkiranje pred novim terminalom? Kaj bo s starim terminalom?

Terminal bo zagotovil boljši standard, odpravo ozkih grl, večjo pretočnost, večje udobje. Pred novim terminalom bo veliko večja drop-off cona kot pa jo je mogoče organizirati sedaj. Brezplačno bo v njej mogoče parkirati 10 min. Del starega terminala ostaja v funkciji in bo povezan z novim delom. 

Kaj pa avtobusna linija LJ-Brnik-Celovec, ali bo obnovljena in kdaj?

Avtobusna linija s Celovcem je bila sofinancirana s strani dežele Koroška. Trenutno nimamo informacije ali oz. kdaj bo ponovno vzpostavljena.

V Fraportu Slovenija ste v programu certificiranja za zmanjševanje toplogrednih vplivov, ki poteka pod okriljem združenja evropskih letališč (ACI Europe), obnovili certifikat Airport Carbon Accreditation na drugi stopnji (Reduction). Okoljska politika Aerodroma Ljubljana si prizadeva za ogljično nevtralnost s ciljem, da bi postali nizkoogljična družba. Kako blizu ste pri doseganju tega cilja in kakšne ukrepe izvajate, da bi ga dosegli?

Z namenom razogljičenja smo v svoje poslovanje inkorporirali kar nekaj ciljev, med njimi:

✈ prehod v nizkoogljično družbo: ogljična nevtralnost (programska shema ACA);

✈ elektrifikacija voznega parka;

✈ energetska učinkovitost: zmanjšanje in zamenjava okolju škodljivih energentov (kurilno olje, bencinsko in dizelsko gorivo, električna energija iz termoelektrarn) z ekološko sprejemljivejšimi (zemeljski plin, obnovljivi viri energije);

✈ obnovljivi viri energije: povečanje deleža obnovljivih virov energije

(hidroenergija, geotermalna, sončna in vetrna energija, biomasa, bioplin).

Kaj vse počnemo na tem področju je podrobneje opisano v našem trajnostnem poročilu.

Kljub trenutni situaciji, pa bi želela zaključiti pogovor v bolj pozitivnem duhu, zato me zanima, kakšni so vaši načrti/želje/cilji za ljubljansko letališče, ko si bo letalska industrija opomogla in zopet zacvetela, recimo čez 5, 10 let? Kako torej vidite Slovenijo, kot letalsko destinacijo, ob koncu tega desetletja?

Temeljni cilj letalstva je povezovanje in združevanje ljudi in blaga. Takšne in drugačne krize v letalskem prometu v resnici niso nič nenavadnega, posebnost te krize, ki je sprva delovala kot zdravstvena, pa je, da je na globalni ravni rezultirala v dramatično ekonomsko, trgovinsko, mobilno, socialno in človeško tragedijo. Veliko delovnih delovnih mest je bilo v naši panogi izgubljenih in prepričan sem, da kar se tega tiče, še nismo pri koncu.

Globalna družba brez delujočih zračnih povezav ne more funkcionirati. Letalstvo je eno glavnih gonil globalizacije, ki spodbuja razvoj sodobnega sveta, zato v ponovno oživitev te panoge nihče ne dvomi. Sprašujemo se le »Kdaj?«. Veriga organizacij, povezanih z letalstvom, je pripravljena na ponovno varno, globalno in trajnostno povezovanje. Letalska panoga bo po krizi bolj fleksibilna, digitalizirana in okolju prijaznejša.

V prihodnost našega letališča ne dvomim, ker ima zdrave in trdne temelje, odlično ekipo sodelavcev ter dobro družbeno in geografsko umeščenost. Zaradi tega bo v spremenjenih okoliščinah v prihodnosti zagotovo imelo pomembno vlogo v regiji kot središče za potniški in tovorni promet.

 

Z Zmagom Skobirjem, poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija se je pogovarjala Eva Mavsar, slovenski letalski portal.

 

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2021 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31