Natisni to stran

Vpliv vojne v Ukrajini na civilni zračni promet

Oceni ta prispevek
(8 glasov)
10 Mar 22
Napisal Ivan Rustja
Objavljeno v Novice

Dogajanje v Ukrajini je nedvomno pretreslo svet. Posledice vojne in sankcij se že začenjajo kazati v različnih sektorjih, letalstvo seveda tudi tokrat ni izjema.

Že nekaj dni pred začetkom ruske invazije so določene letalske družbe (npr. KLM, Lufthansa) prenehale z letenjem na ukrajinska letališča, med drugim tudi zaradi zavarovalniških kritij. Ko se je 24. februarja ukrajinski zračni prostor popolnoma zaprl je to začelo resno vplivati tudi na povprečnega evropskega potnika. Ukrajinsko nebo je bilo pred tem kar prometno, kar naenkrat se ga je pa bilo treba izogibati.

Kmalu po invaziji so posamezne evropske države pričele z zaprtji zračnega prostora ruskim prevoznikom. Kmalu je tem državam sledila Evropska Unija kot celota in za njo še ZDA in Kanada.

Ruski prevozniki so se zaradi tega začeli soočati z resnimi omejitvami, zato je Rusija 28. februarja odgovorila s prepovedjo letenja prevoznikom šestintridesetih držav, med katerimi so vse države EU, Združeno Kraljestvo, Albanija…

 

Težavna in draga potovanja v Rusijo in iz nje

Potovanje iz EU v Rusijo je tako čez noč postalo nočna mora. Ena redkih povezav je možna preko Beograda z Air Serbio, ki v Moskvo skoraj vsakodnevno pošilja svoje največje letalo, Airbus A330-200 registracije YU-ARB. To letalo je sicer edino letalo tega tipa v floti Air Serbie, ponavadi se je uporabljalo na liniji Beograd-New York-Beograd (leta JU500 in JU501). V Sankt Petersburg Air Serbia pošilja manjša letala tipa A319.

Poleg Beograda je trenutno letenje v Rusijo možno preko Istanbula s turškimi letalskimi prevozniki. Slišijo se celo zgodbe ljudi, ki iz Evrope v Moskvo potujejo preko Dubaja.

Sankt Petersburg je zaradi svoje geografske pozicije dosegljiv tudi z letenjem na Finsko ali v Estonijo in nadaljevanjem poti z vlaki ali avtobusi.

Cene letalskih vozovnic v Rusijo so v zadnjih tednih poletele v nebo in so tako tudi dvakrat ali trikrat dražje kot prej. Poudariti bi bilo treba, da so se zadnja leta začele cene vozovnic nižati tudi zaradi vedno večje prisotnosti nizkocenovnih letalskih prevoznikov, kot sta Wizz in Pobeda.

Letenje ruskih prevoznikov ob prepovedih

Ruski prevozniki so se tako v nekaj dnevih znašli z zelo omejenimi možnostmi letenja. Zanimivi so njihovi leti v enklavo Kaliningrad, ki potekajo preko Baltskega morja. Zračni prostor nad Finskim zalivom med Helsinki in Tallinom je sicer razdeljen na FIR(1) Helsinki in FIR Tallinn, a ju lahko ruski prevozniki kljub prepovedim lahko preletijo. V tem primeru je pa potrebno poudariti, da FIR ne pomeni teritorija določene držav, ampak le dogovorjeno zračno regijo, v kateri pristojna država nudi informativno in obveščevalno službo letalom, ki se tam nahajajo. Se pravi, da Rusi letijo sredi finskega zaliva, da ne bi z letom preblizu obali zašli v finski ali estonski zračni prostor.

Omeniti bi bilo treba tudi, da je ob nastopu prepovedi prišlo tudi do nekaj manjših incidentov. Aeroflotov Boeing B737 je tako moral nad turško-grško mejo pričeti s čakanjem v holding proceduri, saj mu je grška kontrola letenja zavrnila vstop v njihov zračni prostor. Letalo se je tako moralo obrniti in pristati v Istanbulu.

 

Težave z lizingi in nadomestnimi deli

Civilnih letal (potniških in tovornih) ruskih letalskih prevoznikov naj bi bilo skupno 980, od tega 777 na lizing - od tega pa 555 pri tujih lizing družbah. Samo irska lizing družba AerCap ima tako v Rusiji približno 150 letal, ki jih zdaj hoče nazaj. Ruske letalske družbe so sicer 8. Marca prenehale z letenjem v tujino z izjemo Belorusije, verjetno tudi zaradi zahtev lastnikov letal. Po neuradnih podatkih naj bi nekaj letal, ki so ostala v tujini, že bilo pod drobnogledom izvršiteljev.

Težave se bodo kmalu pojavile tudi z nadomestnimi deli, saj je npr. EU poleg embarga na izvoz letal v Rusijo odločila, da se tja ne bo izvažalo niti nadomestnih delov. Zelo podobne težave so imeli več let Iranci.

Nič več letenja čez Sibirijo - kako zdaj iz Evrope na Daljni vzhod?

Z rusko prepovedjo evropskim letalskim družbam se je pojavil resen problem pri planiranju poletov iz Evrope na Daljni vzhod, npr. Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo. Da bi se izognili ruskemu zračnemu prostoru, je tako pot iz Helsinkov v Tokyo daljša za 286 minut, iz Amsterdama v Peking za 105. Pri tem naj ne pozabimo, da lahko strošek ure letenja velikega potniškega letala dosega tudi 15000 evrov. Za veliko letalskih družb, ki se ravno pobirajo iz krize zaradi pandemije COVID19 to ni ravno dobra novica. V poštev pride tako letenje kot v časih hladne vojne, ko se je iz Helsinkov na Japonsko letelo čez severni tečaj in Aljasko.

Nedvomno se bo zaradi teh omejitev povečal pretok potnikov čez Bližnji vzhod, kar bodo verjetno dobro izkoristili tamkajšnji letalski prevozniki kot Emirates, Etihad in Qatar, ki zaradi svoje geografske pozicije ne potrebujejo ruskega zračnega prostora, da potnika pripeljejo iz Evrope na Japonsko.

Besedilo: Ivan Rustja

  • FIR - Flight Information Region, Zračno-informacijska Regija

Viri:

flightradar24.com

AviazioneCivile

wetravel.biz

Eurocontrol