Natisni to stran

Saga letališča v Mariboru

Oceni ta prispevek
(8 glasov)
17 Mar 22
Napisal
Objavljeno v Novice

Upravljanje letališča Edvarda Rusjana v Mariboru je julija 2019 prevzela državna DRI. Po dveh letih in pol je usoda letališča še vedno negotova.

Na Ministrstvu za infrastrukturo, ki preko DRI upravlja z mariborskim letališčem nimajo posluha za tamkajšnje težave, ki so več plastne. Zdi se tudi, da ne vedo ravno dobro, kaj bi z letališčem.

Organizacijska struktura

DRI izvaja storitev obratovanja letališča Edvarda Rusjana Maribor. Izvajalci letaliških služb oziroma letališko osebje, ki dela na Letališču Edvarda Rusjana Maribor (LERM) je zaposleno v DRI v okviru začasne notranje organizacijske enote - Projekt upravljanja letališča Edvarda Rusjana Maribor, znotraj Področja strokovnih dejavnosti v sektorju za razvoj projektov. LERM torej ni samostojni pravni subjekt ampak del DRI, ki je v državni lasti in posledično podvržen javnim naročilom. Za vsak večji nakup morajo torej objaviti javno naročilo in upati, da se ne bo kdo pritožil, saj to podaljša čas do podpisa pogodbe. Hkrati se vsi prihodki iz naslova izvajanja storitev obratovanja letališča stekajo v državni proračun. LERM je tako onemogočeno financiranje iz lastne dejavnosti. Nad financami LERM bdi DRI, ki pa je pod nadzorom MZI. »Vse prihodnje aktivnosti na letališču se bodo še naprej investirale iz proračuna Ministrstva za infrastrukturo.« so za sierra5 zapisali na MZI. Leta 2020 je LERM ustvaril prihodke v višini 346.000 EUR, lani pa 495.000EUR.

Julija leta 2019 so na MZI zapisali, da bo LERM v upravljanju DRI najpozneje do konca leta 2020. V vmesnem času pa naj bi Ministrstvo za infrastrukturo poiskalo trajno rešitev. Po dveh letih in pol se to še ni zgodilo. Na naše vprašanje kako si predstavljajo prodajo ali podelitev koncesije za LERM zainteresirani pravni osebi v MZI odgovarjajo: »Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja pravne podlage za pridobitev dolgoročnega obratovalca letališča z javno-zasebnim partnerskim razmerjem - podelitvijo koncesije storitve. Trenutni izvajalec storitev obratovanja DRI je zavezanec za javna naročila. Koncesijsko razmerje bo predvidoma vključevalo tudi investicijska in vzdrževala dela na letališki infrastrukturi.« Zakaj DRI oz. MZI ne ustanovita pravne osebe, ki bi upravljala z LERM ni jasno. Zagotovo pa bo zaradi tega za LERM težje najti kupca.

Kadrovska problematika

Zaradi slabih pogojev dela je mariborsko letališče zapustilo kar nekaj licenciranih strokovnjakov, med njimi tudi licenciranih gasilcev. Posledično ja zaradi pomanjkanja ustreznega licenciranega kadra letališče odprto le osem ur dnevno od 9 do 17 ure. Na MZI odgovarjajo, da je DRI izvedel več razpisov za nadomestitev manjkajočega kadra in dodali: »Razpisi za zaposlitev gasilcev so bili, zaradi splošnega pomanjkanja kadrov ustreznega profila, žal neuspešni, medtem, ko sta bila razpisa za varnostnika in koordinatorja prometa uspešna. »V obdobju od sredine julija 2019 do konca februarja letos smo izvedli 9 razpisov za 14 delovnih mest, pri čemer smo prejeli 77 vlog kandidatov; med njimi nihče ni izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta reševalec gasilec.« so za sierra5 zapisali na DRI. Z namenom zagotovitve ustreznega kadra je DRI v začetku 2022 poslalo na usposabljanje dodatne štiri osebe za pridobitev poklica gasilec.« Trenutno so odprti razpisi za delovna mesta na varnostno-kontrolni točki (varnostnik nadzornik), vzdrževanju in sprejemu odprave letal, potnikov in stvari ter delovno mesto v koordinacijskem centru letališča in dela v okviru sprejema ter odprave letal, potnikov in stvari.

Pod upravljanjem predhodnega upravitelja, družbe Aerodrom Maribor, je bil LERM vedno odprt dlje kot zadnje leto dni, tudi po 11 ur in 30 minut dnevno, sedaj pa le po 8 ur. Na neugoden odpiralni čas letališča v Mariboru je nedavno opozoril tudi predstavnik LCM Filip Tobias. Ministrstvo za infrastrukturo računa, da bo novi dolgoročni upravljalec Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki bo izvajalec koncesije, zagotovil tudi potrebne kadre za upravljanje letališča. Še en primer pasivnega reševanja kadrovskih zagat letališča.

Odpiralni čas

Zaradi kratkega delovnega časa LERM je na zgolj 8 ur omejeno delovanje HNMP. Vzhodna Slovenije je posledično polovico dneva brez helikopterske nujne medicinske pomoči. Onemogočeni so jutranji prihodi/odhodi raznih letal ter večerni prihodi/odhodi letal ter popoldansko-večerno šolanje pilotov LCM-a. Nad Mariborom ne vidimo več šolanja pilotov večjih letalskih družb.

Delovanja letališča, ki prinaša prepotrebna sredstva za normalno delovanje in razvoj letališča ter postranske pozitivne učinke na regijo je tako onemogočeno. »Letališče Edvarda Rusjana Maribor trenutno nima dovolj zaposlenih po posameznih službah, da bi lahko podaljšalo obratovalni čas letališča. Glede ekonomskega učinka pa se upošteva tudi število prepeljanih potnikov, količina prepeljanega tovora in število operacij. Ne glede na obratovalni čas, je možna tudi odprtost letališča za posamezne lete izven obratovalnega časa na podlagi dogovora z obratovalcem letališča. Poleg tega Ministrstvo za infrastrukturo išče možnosti, ki dopuščajo čim daljše obratovanje letališča za vse uporabnike, prioriteta pa je, kot je navedeno zgoraj,  zagotovitev dolgoročnega obratovalca. Ne glede na navedeno, se Ministrstvo za infrastrukturo zavzema za povečano odprtost letališča vsaj za športno letalstvo v poletnem obdobju, seveda ob upoštevanju zakonodajnih zahtev, ki morajo biti izpolnjene v vsakem načinu obratovanja. Pri iskanju rešitev je potrebno vzeti v obzir tudi stroškovno učinkovitost, predvsem s stališča, da cene storitve ne bi bile previsoke za uporabnike. Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da je to mednarodno letališče, kjer je potrebno izpolnjevati zakonske zahteve (tako EU kot nacionalne) ne glede na obratovalni čas. Poleg tega pa bi bilo potrebno analizirati in določiti pogoje ter zahteve tudi za uporabo travnate vzletno pristajalne steze.« so zapisali na MZI. Kljub temu, da je bilo letališče odprto le osem ur dnevno je preko njega leta 2020 potovalo več kot 3000 potnikov, lani skoraj 5000.

Prepoved nočnih letov

Letališče ima zaradi napake na svetlobnem sistemu že več kot leto in pol prepoved izvajanja nočnih letov. V objavljenem Notamu, je zapisano, da je svetilnost svetlobnega sistema preslaba. Glede na to da je MZI lastnik infrastrukture ter jo tudi vzdržuje nas je zanimalo zakaj te napake že skoraj dve leti ne sanirajo. »MZI je pripravljalo dokumente v zvezi s tem že od začetka leta 2021 in izvedlo razpis za dobavo in zamenjavo luči praga in konca vzletno-pristajalne steze na letališču Edvarda Rusjana Maribor (LJMB) v oktobru 2021. Po pogodbi je bil določen rok za nabavo luči in rezervnih delov do 25. februarja 2022, za demontažo obstoječih luči in izvedbo ostalih del pa do 20. maja 2022. Nočno letenje bo ponovno možno po zaključeni izvedbi del, seveda pa je odločitev odvisna tudi od ugotovitev Agencije za civilno letalstvo.« so za sierra5 zapisali na MzI.

Ob vseh nerešenih težavah na LERM pa na MZI nadaljujejo z aktivnostmi za izdelavo dolgoročnega prostorskega načrta DPN za LJMB skupaj z ostalimi dokumenti, ki bodo upoštevali razvojne možnosti letališča, vključno s podaljšanjem vzletno-pristajalne steze. Ministrstvo za infrastrukturo vodi precej aktivnosti, vse z namenom oživitve letališče ter zagotovitev pogojev za razvoj le tega v prihodnosti, tudi dolgoročno se še zapisali. S tem namenom Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje izvedbo postopkov za pridobitev novega dolgoročnega upravljalca Letališča Edvarda Rusjana Maribor. To slednje počne neuspešno že dve leti. Letališče v Mariboru, ki je edino mednarodno letališče v Sloveniji v slovenski lasti pa medtem životari.