Letališče v Cerkljah bo zgrajeno po visokih tehnoloških standardih

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
20 Jun 08
Napisal mag. Roman Bric Prebrano 4563 krat
Objavljeno v Novice
Prenova vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki je eden izmed strateško najpomembnejših projektov ministrstva za obrambo in je tudi projekt vlade, saj pri uresničitvi sodelujejo štiri ministrstva, sofinancira pa ga tudi Nato.

O pomenu, organizacijskih, tehničnih in drugih vidikih tega projekta za Slovensko vojsko ter dolenjsko regijo smo se pogovarjali z vodjem projektne skupine za izvedbo programa investicij na letališču Cerklje ob Krki Jožetom Lackom in z njegovim namestnikom polkovnikom Gabrijelom Možino.

V kakšni fazi je trenutno projekt posodobitve letališča glede na sprejeti načrt?
joe_lacko.jpgLacko: V tem trenutku dosegamo postavljene cilje. Zgrajen je tretji hangar in začela se je gradnja tehničnega objekta za Letalsko šolo. Prvi cilj projekta je bila preselitev enot z Brnika v Cerklje ob Krki. Rad bi poudaril, da imamo od Nata kot prvi od enajstih podobnih projektov v zavezništvu potrjene idejne projekte in zagotovljenih 75 odstotkov denarja, ki ga bo za gradnjo projektov prispeval Nato. Že letos bomo začeli graditi objekte, ki jih sofinancira Nato. Tako bomo dosegli višjo stopnjo operativnosti letališča, kar je drugi cilj prenove.

Kakšna bo namembnost letališča, ko bo končano?
Lacko: Govorimo o pridobitvi vojaške zmogljivosti. Ta obsega organizacijski in letalsko-varnostni vidik, gradbeni ter tehnološki vidik, upoštevanje predpisov s civilno-vojaškega področja in tudi ustrezno usposobljenost služb, ki jih mora imeti letališče. Gradnja letališča za vojaške namene je namreč zahtevnejša od gradnje za civilno uporabo.

Možina: Letališče ima status vojaško-civilnega letališča. Zgrajeno bo predvsem za vojaške potrebe, poleg tega pa bo tudi za civilno uporabo. Vsa infrastruktura bo zgrajena po visokih tehnoloških standardih in takšna, da bo letališče uporabno za vojaški ter civilni promet. Katere funkcije letališče izpolnjuje zdaj?

Možina: Že s prvo fazo prenove, ki bo končana leta 2009, bomo zagotovili večjo varnost letenja in možnost letenja ob slabši vidljivosti. Rad bi vas spomnil, da smo po osamosvojitvi prevzeli letališče, na katerem so bili infrastrukturni objekti povsem uničeni, vso opremo letališča pa je JLA odpeljala, celo luči ob vzletno-pristajalni stezi. Od leta 1995 je imelo letališče status šolskega letališča, na katerem so se usposabljali piloti v vizualnih pogojih, in nič več. Po tem, ko je bila septembra 2005 imenovana projektna skupina za gradnjo letališča, smo v sodelovanju s Slovensko vojsko in Natom najprej definirali minimalne vojaške zahteve in jih vnesli v zasnovo. Na tej podlagi smo začeli pripravljati idejni projekt letališča, ki je zdaj potrjen, mi pa projektiramo posamezne sklope. Kaj v tehničnem smislu pomenijo minimalne vojaške zahteve?

gabriel_moina_foto_bruno_toi.jpgMožina: Minimalne vojaške zahteve pomenijo najmanjšo sprejemljivo tehnično raven standardov. To moramo upoštevati, saj morajo biti vsa zavezniška letališča opremljena po enakihstandardih, in  sicer da so interoperabilna, da jih lahko uporabljajo piloti držav članic. Zahteve, na primer za CAT I, so, da je mogoč pristanek letalnika pri višini spodnje baze oblakov 50 metrov in horizontalni vidljivosti 550 metrov. V strokovni terminologiji to pomeni, da bomo dosegli tako imenovani CAT I. Drugi pogoj je, da bo letališče lahko delovalo podnevi in ponoči. Vgraditi bo treba navigacijska svetlobna sredstva, da bodo lahko varno vzletala in pristajala vsa predvidena vojaška ter civilna letala. Da bi lahko optimalno izbrali tehnična, navigacijska in druga sredstva, smo iz minimalnih zahtev vojske, ki jih definirajo tipi letal, ki jih Slovenska vojska že ima ali načrtuje, da jih bo imela, in tipi letal zavezništva, prenovili navigacijske študije. To pomeni, da smo pripravili postopke pristankov in pred tem še topografsko analizo umestitve letališča na tem terenu. Tega do zdaj nismo imeli. Pokazalo se je, da letališče omogoča uresničitev minimalnih vojaških zahtev, in sicer podaljšanje steze, pristajanje v instrumentalnih pogojih podnevi in ponoči ter vseh vremenskih razmerah. Tako bo vojaško letalstvo Slovenske vojske pridobilo sodobno vojaško letališče.

Možina: Ko bo letališče prenovljeno, bo Slovenska vojska lahko opravljala vse predpisane naloge, mogoča pa bo tudi uresničitev vseh obveznosti do zavezništva Nato.

Lacko: Naj dodam, da smo v idejnem projektu letališča poleg študij pripravili tudi tehnološki načrt delovanja letališča. Ko govorimo o varnosti letenja, navigaciji itn., mislimo na vojaško letališče, ki mora imeti določen sistem ravnanja z oboroženimi letali. V tem se vojaško letališče bistveno razlikuje od civilnega. Glede na standarde bo treba urediti ločene vozne steze, ustrezno skladiščenje bojnih sredstev itn.

letalie_cerklje_ob_krki_foto_bruno_toi.jpg




























Kaj pa tehnološki standardi?
Lacko: Gre za implementacijo visoko tehnoloških standardov, ki jih v Sloveniji še nimamo in ki zagotavljajo varnost delovanja letališča tudi v primerih, če bi na njem morala pristajati oborožena letala. Ena takih je varnostna cona za skladiščenje eksplozivnih snovi. Podobno varnostno vprašanje je ogroženost bližnje jedrske elektrarne ob naključnem padu letala. Prav te dni smo dobili študijo ogroženosti Jedrske elektrarne Krško, narejeno po standardih ameriškega proizvajalca teh elektrarn,  česar do zdaj tudi še nismo imeli. Gre za kompleksno, strokovno študijo, pri kateri smo sodelovali s strokovnjaki Jedrske elektrarne Krško in Uprave RS za jedrsko varnost. Letališče se bo posodabljalo v več fazah.

Lacko: Prva faza prenove, ki bo končana do leta 2009, pomeni gradnjo tretjega hangarja, tehničnega objekta za Letalsko šolo ter vseh komponent za varnost letenja, in sicer nov kontrolni stolp, rekonstrukcijo in podaljšanje vzletno-pristajalne steze ter celoten sistem radionavigacijskih sredstev. Zaradi gradnje novih objektov bo treba prestaviti lokalno cesto, delno pa zgraditi tudi novo, dolgo 2,5 kilometra. V naslednjih fazah do konca 2012 bodo zgrajeni še drugi deli vojaškega letališča, in sicer objekti za obvezne letališke službe, nadzorni center, objekt za protipožarno podporo in drugo. Se bo letališče med prenavljanjem lahko uporabljalo?

pogled_na_letalie_foto_bruno_toi.jpg




























Možina: Letališče bo vseskozi v uporabi. Posodabljali ga bomo po tretjinah in le kratek čas, od 10 do 14 dni, bo povsem zaprto, sicer pa bo letališče za osnovne naloge slovenskega vojaškega letalstva odprto ves čas. Največji obnovitveni poseg bo obnova steze, luči in navigacijskih sredstev. Običajnega delovanja letališča ne da bi ovirala niti obnova voznih stez za večja letala niti gradnja ploščadi in drugih objektov. Tehnični standardi zahtevajo tudi dvojno energetsko napajanje, dvojno telekomunikacijsko povezavo in drugo infrastrukturo, ki je bila uničena. Zato se obnavlja celotno letališče, od skladišč, cone za odmetavanje tovora, objekta za protipožarno podporo do infrastrukture.

Za kako pogoste polete je načrtovano letališče po prenovi celotne infrastrukture?
dravni_prostorski_nart_vir_mors.jpg
















Možina: Na dolgi rok je načrtovano na leto 15.000 vzletov in pristankov za vojaške ter civilne namene. Za primerjavo lahko povem, da na Brniku zdaj poteka 30.000 operacij na leto. Omejitveni dejavnik ni infrastruktura, saj ta prenese tudi večjo frekvenco. Del letnih načrtovanih operacij je predvidenih za zvezo Nato, vendar so to načrtovane kategorije, ki so glede na potrebe lahko drugačne.

Za koliko se bodo povečale potrebe po vojaškem in civilnem osebju po posodobitvi letališča?
Možina: Zdaj je osebja dovolj za opravljanje nalog. Ko bo letališče polno delovalo, se bo povečalo vsaj za 250 do 300 ljudi, kar pa ni odvisno le od Slovenske vojske in zavezništva, temveč tudi od potreb tamkajšnjega gospodarstva. Letališke službe bodo skupne in bodo vključevale tako vojaško kot civilno osebje. Povečala se bo obremenjenost okolja. To vprašanje vam postavljajo tudi okoliški prebivalci.

nov_letaliki_stolp_vir_elea.jpgLacko: Poudariti moram, da posodobitev vojaškega objekta, kar letališče Cerklje ob Krki je, prvič poteka po državnem prostorskem načrtu. To pomeni, da se upoštevajo vsi postopki javne gradnje državnega pomena, kar za vojaške objekte do zdaj ni bila praksa. To tudi pomeni, da ima javnost vseskozi možnost sodelovanja in vplivanja. V tem času smo opravili številne študije in meritve vplivov na okolje, tudi hrupa, ter različne simulacije. Primerjali smo uporabo letališča do leta 1990 in predvidene obremenitve letališča po posodobitvi. Obremenitve s hrupom se bodo na šestih lokacijah spremljale tudi med delovanjem letališča. Že zdaj ugotavljamo zanimive stvari. Tako avtocesta povzroča približno toliko hrupa kot letališče, toda ljudje ga drugače zaznavajo. Naredili smo tudi študijo možnosti nenamernega padca letala na JEK, varnostno oceno skladiščenja eksplozivnih snovi in študije socialnih vplivov ter drugih vplivov na okolje in kmetijstvo itn. Narejenih je bilo več kot 20 študij. Do zdaj smo sodelovali že na več kot 70 razpravah in se pogovarjali z več kot 1200 okoliškimi prebivalci. Rezultat je, da nas okolje podpira.

Ali je mogoče, da se kljub vsem študijam in podpori  pojavijo odškodninski zahtevki, zaradi hrupa na primer?
Lacko: Zakonske podlage za vojaško letališče za kakršno koli odškodnino ni. Zakon prepoveduje degradacijo okolja in mi ne smemo ničesar načrtovati, kar bi kakorkoli ogrožalo okolje zato, ker se ne bi držali predpisanih okoljevarstvenih standardov. Zato smo se tega lotili resno, toda pokazalo se je, da posodobitvi letališča ne moremo pripisati vseh negativnih vplivov na okolje, ki se že zdaj dogajajo zaradi kmetijstva glede podtalnice, škropiva itn.

virtualna_podoba_letalia_vir_elea.jpg




























Možina: Analiza podtalnice na primer kaže, da je že zdaj onesnažena, zato zahteve po ekološkem kmetovanju nekdo ne more uveljavljati, toda ne na račun letališča. Odkar intenzivno sodelujemo s prebivalci, se je odpiralo veliko vprašanj, s katerimi se je poskušalo na letališče prenesti različne težave, vendar smo večino pojasnili.

Kako boste uredili problem naselja Zasap v bližini letališča, ki je najbolj prostorsko omejeno zaradi letališča?
Lacko: Naselje Zasap z 19 hišami bo še bolj omejeno med letališčem in cesto. S krajani smo se dogovorili, da Zasap vključimo v državni prostorski načrt, in tistim, ki so ogroženi, ponudimo možnost, da se lahko preselijo, če želijo. V sodelovanju z občino se bo zagotovila nadomestna lokacija, te zgradbe se potem odkupijo in izplača se odškodnina. Krajani so izrazili željo, da se skupaj preselijo na drugo lokacijo. Sodelovali so na razpravi občinskega sveta, na kateri so povedali svoje mnenje in ni bilo nobenega nasprotovanja. Vsekakor razumemo, da za vsakega posameznika odločitev o selitvi ni lahka, zato je vodstvo ministrstva ponudilo krajanom tudi nadaljnjo podporo.

Kolikšna je vrednost celotnega projekta posodobitve letališča?
Lacko: Infrastrukturni del prenove letališča je ocenjen na 70 do 80 milijonov evrov, investitorjev pa bo več. 40 milijonov bo prispeval Nato, Ministrstvo za promet bo poskrbelo za del cestne infrastrukture, tisti del stroškov, ki je povezan z delovanjem civilnega dela letališča, pa bo plačalo Ministrstvo za gospodarstvo. V to niso všteti dodatni nakupi zemljišč in gradnja cestne infrastrukture. Protokol o sodelovanju med ministrstvi je podpisan, smo pa tudi v sklepni fazi dogovora o delitvi stroškov. Ti stroški se delijo že pri sedanji izvedbi projektov.

Kaj poleg koristi za Slovensko vojsko in državo projekt posodobitve letališča Cerklje ob Krki prinaša okoliškim prebivalcem in dolenjski regiji?
Možina: Na letališču se bo razvijalo devet zmogljivosti, za kar bo potrebnega precej usposobljenega kadra. Za okoliške prebivalce je to brez dvoma priložnost za nove zaposlitve. Posodobitev bo vplivala tudi na višjo kakovost življenja v regiji, od boljše infrastrukture, komunikacij, zvez, preskrbljenosti do uporabe virov obnovljive energije itn. Na letališču bo vgrajena sodobna tehnologija z visoko stopnjo varnosti, tako da bo varčna, varna in preizkušena.

Lacko: V sodelovanju s številnimi strokovnjaki, ki so vključeni v načrtovanje, in tudi strokovnjakov brigade zračne obrambe lahko zagotovimo, da bo to sodoben in varen vojaški objekt na visoki ravni, kot jih poznamo v razvitih državah. Prepričan sem, da bo spodbudil tudi zanimanje za vojaški poklic. Na to se že odziva okolje, saj je Fakulteta za logistiko v Krškem že odprla študijsko smer letalskega inženirja. Verjamem, da bo takih primerov v prihodnje še več.

Vir: mag. Roman Bric, Revija Slovenska vojska, številka 8., 16. maj 2008
Fotografije: Bruno Toič

Letališče Cerklje ob Krki

Nazadnje urejano na Torek, 14 Julij 2009 15:35

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Avgust 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31