Prve komponente so začeli izdelovati januarja 2005, proizvodnja prvega letala pa se je začela avgusta 2007. Manj kot leto pozneje, junija 2008, so letalo predstavili javnosti. Vzlet A400M je bil predviden konec leta 2008, vendar so ga zaradi neizpolnjenih obveznosti proizvajalca motorjev EuroProp International (EPI – družba, ki jo sestavljajo Rolls-Royce, ITP, MTU in Snecma) prestavili v leto 2009. Aprila 2005 se je programu pridružila Južnoafriška republika, ki je naročila osem letal. Decembra istega leta je Malezija naročila štiri letala, čŒile pa je podpisal pismo o nameri, v katerem se zanima za tri letala. V začetku januarja je izvršni direktor EADS
Louis Gallois, pod vodstvom katerega je Airbus Military (AM), ki razvija A400M, povedal, da se pripravljajo na nov pristop v razvoju A400M. Glede na vse zamude so se odločili, da se bodo ponovno usedli za zeleno mizo in se poskušali dogovoriti z dobavitelji in kupci, kako naprej. Posel, vreden 20 milijard evrov, bo najbrž deležen pogodbenih kazni, saj bo dobava prvega letala zamujala vsaj tri leta. Po novem pristopu je namreč predvideno, da bodo v AM proizvodnjo začeli šele, ko bo prvi A400M opravil dovolj preskusov na tleh in v zraku, poleg tega pa tudi dosegel »zrelost«. Tako se želijo izogniti nepotrebnim tehničnim posegom v serijsko izdelana letala, v katera še ne bi bila vključena vsa spoznanja s testiranja letala. Za to so se najverjetneje odločili na podlagi slabih izkušenj pri konstruiranju A380, pri katerem se je po testiranju pokazalo kar nekaj tehničnih nepravilnosti, ki so jih morali potem odpraviti pri vseh že sestavljenih letalih. Vse to je zamudo projekta A380 še povečalo. Gallois opravičuje zamudo A400M tudi z njegovo kompleksnostjo, saj naj bi vojaško transportno letalo potrebovalo vojaško in civilno certifikacijo. Poleg tega naj ne bi razvijali nobenih komponent letala, preden ne bi bila podpisana pogodba o razvoju in nakupu tega transporterja sedmih partnerskih držav. Na to se je burno odzval britanski minister za obrambo John Hutton, ki je dejal, da ne morejo sprejeti od tri do štiri leta zamude pri dobavi 25 letal A400M in 
da naj EADS ne krivi partnerskih držav, temveč naj težave išče znotraj sistema. Prav Angleži imajo namreč največ težav zaradi zamude projekta A400M in so v ZDA že kupili šest Boeingovih C-17, za katere je bila pogodba vredna tri milijarde dolarjev in s katerimi premagujejo težave zaradi zamude A400M. Da Angleži ne bi odstopili od pogodbe, jim Gallois ponuja začasno rešitev, in sicer letalo A330. S temi civilnimi letali, ki bi morala biti predelana za vojaške naloge, bi lahko vojska prevažala vojake, tovor in opremo, dokler ne bodo dobili A400M. Airbuse A330 imajo kraljeve letalske sile Velike Britanije (RAF) sicer že naročene, toda v različici leteče cisterne in z dobavnim rokom leta 2011. Načeloma bi ta letala lahko nadomestila starejše tristare, ki letijo med Veliko Britanijo, Irakom in Afganistanom, kjer prevažajo vojake, ne bi pa rešila težav s transportom. Britanci so zato že podaljšali življenjsko dobo starejšim C-130K, ki jih uporabljajo od leta 1966, razmišljajo pa tudi o najemu ali nakupu dodatnih transportnih letal C-130J in C-17. Podobne težave imata tudi Nemčija in Francija, ki podaljšujeta življenjsko dobo svojim transporterjem. Francija bo kot prvi naročnik dobila A400M v drugi polovici leta 2012.O letalu
Letalo je namenjeno taktičnemu transportu in je večje od C-130 ter C-160. Prilagojeno je za vzletanje z neurejenih
letaliških stez in za pristajanje na njih. Največji dolet letala je 9075 kilometrov, pri čemer lahko leti na višini 9450 metrov. Dobre lastnosti ima tudi pri nizki hitrosti letenja, saj je namenjeno tudi za izskoke padalcev in izmet tovora. V zadnjem delu letala je dvigalo, ki lahko dvigne do pet ton tovora. Po tleh letala so nameščene krogljične preproge, ki omogočajo vodoravni premik paletiziranega tovora. Tovorni prostor je primeren za prevoz helikopterjev, vozil, opreme, palet in zabojnikov. Hkrati lahko naložijo devet palet, velikih 2,23 m x 2,74 m, in 58 vojakov ali 120 padalcev, ki sedijo v štirih vrstah vzdolž letala. Tovor, ki ga lahko med letom spustijo skozi repno rampo, ne sme biti težji od 16 ton, na nizkih višinah pa ta tovor ne sme presegati 6,35 tone. V izvedbi medevac lahko tovorno kabino preuredijo v prostor s 66 nosili za ranjence, ki jih spremlja deset medicincev. A400M bodo lahko preuredili tudi v letečo cisterno, ki bo lahko prek dveh krilnih dovodnikov z gorivom oskrbovala letala in helikopterje. Vsak dovodnik ima zmogljivost 1200 kg/min. Nekoliko večjo zmogljivost, in sicer 1800 kg/min, bo imel repni dovodnik goriva. Velik del letala sestavljajo kompozitni materiali, proizvajalci komponent pa so večinoma iz Evrope.Pogon
A400M bo poganjal nov turbovijačni motor TP400-D6 proizvajalca EPI. Tudi njegov razvoj so spremljale velike težave, nazadnje pa so ga le vgradili v testno letalo C-130 in z njim 17. decembra 2008 opravili prve preskuse. Motor je deloval brezhibno. Med letom je bil obremenjen
z do 35 odstotki nazivne moči, ki je 7460 kW. Februarja so opravili drugi, 2 uri in 20 minut dolg let in motor obremenili do nazivne moči. Tom Enders je povedal, da bodo vsa testiranja končali v nekaj mesecih, ko bo motor pripravljen za prvi samostojni vzlet. Zdaj naj bi končevali tudi pripravo in testiranje programske opreme, ki bo upravljala delovanje motorja. Gre za digitalni sistem nadzora motorja FADEC (Full Authority Digital Engine Control), ki ga razvijajo pri BAe Systems. Pri EADS zamudo projekta A400M pripisujejo tudi dolgotrajnemu razvoju motorja. Sami so namreč predlagali, da bi A400M poganjal že preskušeni motor kanadskega proizvajalca Pratt & Whitney, vendar so naročniki vztrajali pri povsem novem motorju evropskega izvora. Na motor bo vgrajen kompozitni propeler, ki bo letalu omogočal tudi vzvratno vožnjo pri polni obremenitvi v klanec z naklonom do 2°. Vsaka izmed osmih lopatic, ki sestavljajo propeler, je dolga več kot dva metra.
Prvo letalo testirajo na tleh, drugo letalo z oznako MSN002 pa sestavljajo v Sevilli. Naročila komponent za tretje letalo so ustavili. Nekatera množična občila poročajo, da je A400M 12 ton težji od predvidenega in da ima za tri tone manjšo nosilnost. Pri EADS to zanikajo, povedali pa so, da so prerazporedili 6000 delavcev in zagotovili 1,75 milijarde evrov za nadaljevanje projekta A400M. Naslednji prelomni korak, vzlet letala naj bi se zgodilo še letos. Upajmo, da tokrat zares!Airbus Military Company A400M,
Evropa
Tip: taktično transportno letalo
Pogon: štirje turbopropelerski motorji EuroProp International TP400-D6 z 11000 s po KM
| Mere: | |
| Krila | |
| - razpetina | 42,36 m |
| - površina | 21,5 m2 |
| Trup | |
| - dolžina | 42,2 m |
| - višina | 14,37 m |
| Tovorna kabina | |
| - dolžina | 17,71 m (23,11 m s ploščadjo) |
| - širina | 4,00 m |
| - višina | 3,85 m |
| - prostornina | 356 m3 |
| Mase: | |
| - operativna | 66.500 kg |
| - največja vzletna | 126.500-130.000 kg |
| - tovor: | skupaj do 37.000 kg |
| - 2 helikopterja tiger | |
| -1 helikopter cougar ali NH90 | |
| - 6 vozil landrover | |
| - 1 raketni sistem roland | |
| - 57 vojakov in 9 palet | |
| - 120 padalcev ali 66 nosil | |
| - gorivo: | 64.030 l |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | M = 0,72 |
| - potovalna hitrost | M = 0,68 |
| - največja višina | 9450 m |
| - vzletna steza | 1000-1500 m |
| - dolet (20 t tovora) | 6574 km |
| - dolet (40 t tovora) | 4540 km |
| - največji dolet | 9075 km |