Slovenski letalski prevoznik Adria Airways d.d. je danes pred številnimi odločitvami, ki bodo odločale o njegovi prihodnosti. Flota je presegla nekdanjo največjo, vizije so dokaj jasne. čŒe le načrtov ob grožnjah z recesijo na finančnem in gospodarskem področju ne bo potrebno prilagajati zmožnostim in zanimanju potnikov za lete. Dejavnost podjetja pa ni le letalsko prevozništvo, ampak tudi šolanje in še posebej tudi servisiranje letal.
O delu Adrie v letu 2008 in predvsem o načrtih našega največjega letalskega prevoznika smo spregovorili s podpredsednikom uprave Adrie mag. Marjanom Ravnikarjem, direktor sektorja Vzdrževanje letal Romanom Lašičem in s strokovnim sodelavcem za učne naprave v oddelku Izobraževanja posadk Daretom Jarcem. Beseda je tekla o zanimivem in širokem področju, predvsem pa o izzivih, ki jih pred slovenskega letalskega prevoznika postavljajo novi časi in konkurenca.

Adria in Bombardier
Adria je bila četrti naročnik letal serije CRJ1000 kanadskega Bombardierja. Bombardier pa pripravlja tudi novo serijo regionalnih letal C-serijo, ki jih bodo poganjali varčnejši 'geard turbofan' motorji in glede na določene pogovore Adrie in Bombardierja se nam je odpiralo vprašanje o mogoči uvedbi novih letal v Adriino floto, še posebej ker gre pri C-seriji za segment letal do 140 sedežev in bi Adria v primeru, da bi svojo floto omejili samo na enega proizvajalca, znižali tudi operativne stroške in stroške vzdrževanja ter šolanja posadk?
Podpredsednik uprave Adrie Mag. Marjan Ravnikar razlaga, da je gospodarska recesija žal tudi na letalskem trgu opravila svoje, tako da je tudi časovni prihod letala CRJ1000 za enkrat še nedorečen, prav zato so naročeno letalo CRJ1000 zamenjali z CRJ900. In pravi: „Po prvih ocenah naj bi bilo letalo CRJ1000 razpoložljivo v letu 2010, po zadnjih informacijah pa se Bombardier Aerospace sooča z večjimi problemi naroč

Servisni center ADR

Po besedah Romana Lašiča je največji naročnik servisnega vzdrževanja letal Adria (okoli 40 odstotkov) sledijo pa Austrian Airlines, MyAir, Eurowings, Germanwings, Wizz Air, Air Mediterranee in drugi (leta 2007 so na primer servisirali letala 15 – tih evropskih letalskih prevoznikov). Vzdrževalna dejavnost podjetja predstavlja kot taka 7,5 odstotkov vseh prihodkov Adrie Airways.«
Omenili smo, da je pomembna dejavnost v celotnem delu tudi izobraževanje oziroma šolanje novih pilotov za določene tipe letal. Tako Adria nadaljuje več kot štiridesetletno tradicijo šolanja pilotov, domačih kot tujih. Dare Jarc, strokovnim

zasebni pilot letala z nočnim pooblastilom / PPL (A) with night qualification,
poklicni pilot letala / CPL (A),
prometni pilot letala - teorija / ATPL (A) – theory,
rating za instrumentalno letenje na enomotornih letalih / IR / SE (A),
rating za instrumentalno letenje na večmotornih letalih / IR / ME (A),
inštruktor letenja / FI (A) flight instructor,
inštruktor za instrumentalno letenje / IRI (A),
inštruktor za tip letala / TRI in MCC.
ADR in letališče Maribor
V javnosti se večkrat pojavi vprašanje zakaj ADR ne leti tudi z letališča Maribor. Podpredsednik uprave ADR Marjan Ravnikar pravi: » V končnem dogovoru za letenje z Maribora smo bili najbližje rešitvi konec leta 2006, ko smo imeli že praktično zakupljene t.i slote za letenje na relaciji Maribor-Zurich-Maribor in sicer šest krat tedensko. Žal pa nismo prišli do končnega dogovora s predstavniki letališča Maribor in predstavniki združenja Rast. Adria je na Brniku ustvarila učinkovito vozlišče (t.i. hub) s katerim povezuje zahodni Balkan z Evropo. Danes v tranzitnem prometu (potniki ki jim brniško letališče ni končna destinacija oz. potniki, ki so vključeni v to vozlišče) prepeljemo že slabo četrtino oz. okoli 300.000 potnikov. Vsakršno razbijanje tega vozlišča in prenos linij na katero drugo letališče bi za podjetje pomenilo zmanjšanje deleža potnikov in velik poseg v poslovni izid družbe. Smo pa zainteresirani za letenje tudi tudi iz letališča Edvarda Rusjana, pri tem pa bo potrebno najti rešitev, ki iz že zgoraj omenjenih razlogov ne bo močno obremenila tekočega poslovanja družbe.“
Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA vsaki članici dodeli dvočrkovno identifikacijsko kodo, s katero letalske družbe označujejo svoje lete. Adria Airways d.d. je postala članica združenja IATA leta 1985 in je prejela kodo JP, Lufthansina koda je LH, American Airlines pa ima dvočrkovno identifikacijsko kodo AA.
Vse letalske družbe, ki so članice združenja IATA imajo tudi tričrkovno ICAO identifikacijsko kodo: za Adrio Airways ADR, za Lufthanso DLH in za American Airlines AAL.
Mednarodna organizacija civilnega letalstva ICAO (International Civil Aviation Oranization,) ustvarja in kontinuirano posodablja standarde in priporočeno prakso, kakor tudi politiko in usmeritve za področja kot so letalske operacije, letališča, upravljanje zračnega prometa, varovanja in varstvo okolja. Mednarodna organizacija civilnega letalstva šteje danes že 190 držav članic. Republika Slovenija je postala članica ICAO leta 1992.
Vse letalske družbe, ki so članice združenja IATA imajo tudi tričrkovno ICAO identifikacijsko kodo: za Adrio Airways ADR, za Lufthanso DLH in za American Airlines AAL.
Mednarodna organizacija civilnega letalstva ICAO (International Civil Aviation Oranization,) ustvarja in kontinuirano posodablja standarde in priporočeno prakso, kakor tudi politiko in usmeritve za področja kot so letalske operacije, letališča, upravljanje zračnega prometa, varovanja in varstvo okolja. Mednarodna organizacija civilnega letalstva šteje danes že 190 držav članic. Republika Slovenija je postala članica ICAO leta 1992.
Kakšne koristi in odgovornosti vam prinaša združenje Star Aliance?
Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave AA : »Združenje Star Alliance je za Adrio Airways izjemnega pomena, sponzorstvo ki ga imamo prek Lufthanse v tem združenju nam omogoča uporabo skupnih rešitev kot so npr. skupna IT platforma, prav tako pa s člani združenja sklepamo za Adrio ugodne poslovne odnose. Prav tako s podporo Lufthanse nemoteno in uspešno izvajamo letenje na nam zanimivih nemških destinacijah, predvsem je za nas zelo pomembna linija Dunaj-Frankfurt.«

Mag. Peter Kolar, pomočnik uprave: » Z gradnjo nove poslovne stavbe smo začeli 6. oktobra lani, takrat smo gradbišče na Brniku predali izvajalcu. Pogodbeni rok za izgradnjo je 12 mesecev, tako da predvidevamo selitev v nove prostore oktobra letošnjega leta. Selitev podjetja v skupne prostore na eno skupno lokacijo je bila zaradi pričakovanih sinergijskih učinkov na poslovanje in dotrajanosti ter visokih stroškov vzdrževanja nujna in se je načrtovala že leta. Leta 2007 smo uspeli izpolniti vse predpogoje za gradnjo, saj smo prodali staro poslovno stavbo, pridobili stavbno pravico in dokončali projekte za postavitev nove poslovne stavbe. Izgradnja nove poslovne stavbe bo nekoliko dražja od obstoječe stavbe, vendar bo zato skoraj še enkrat večja od obstoječe.«

Roman Lašič, direktor sektorja Vzdrževanje letal: »Naše licencirano osebje usposabljamo sami, saj smo s strani Direktorata za Civilno Letalstvo tudi pooblaščena in mednarodno priznana izobraževalna organizacija. Izobražujemo tudi osebje tujih letalskih družb. Ker je bila naša rast v zadnjih letih hitra, smo morali najeti tudi nekaj tuje delovne sile, trenutni delež tujcev pri nas je 10 odstotkov. Gre za visokokvalificirane in licencirane mehanike sistemov in strukture. Po pridobitvi formalne izobrazbe - V. stopnje - za usposobitev dobrega mehanika potrebujemo 5 do 6 let. S Fakulteto za strojništvo dolga leta sodelujemo na različnih raveh – tehnični in kadrovski. Praktično ves naš inžinirski kader prihaja iz strojne in elektro fakultete. V zadnjih letih imamo stalno 2-3 študente letno in številni po končani praksi kar ostanejo pri nas – pogodbeno ali redno zaposleni. Ključ za izbiro so njihove želje, pričakovanja ter trenutne potrebe inženiringa.«
Video vsebine