Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Z novimi letali proti novim trgom

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
25 Maj 09
Napisal Prebrano 6840 krat
Objavljeno v Novice
Adria Airways (IATA oznaka JP, ICAO oznaka ADR) prisega na floto Bombardierjevih in Airbusovih letal – Servisna dejavnost podjetja obsega kar 7 odstotkov vseh prihodkov – Kdaj JP tudi iz Maribora?

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways d.d. je danes pred številnimi odločitvami, ki bodo odločale o njegovi prihodnosti. Flota je presegla nekdanjo največjo, vizije so dokaj jasne. čŒe le načrtov ob grožnjah z recesijo na finančnem in gospodarskem področju ne bo potrebno prilagajati zmožnostim in zanimanju potnikov za lete. Dejavnost podjetja pa ni le letalsko prevozništvo, ampak tudi šolanje in še posebej tudi servisiranje letal.

O delu Adrie v letu 2008 in predvsem o načrtih našega največjega letalskega prevoznika smo spregovorili s podpredsednikom uprave Adrie mag. Marjanom Ravnikarjem, direktor sektorja Vzdrževanje letal Romanom Lašičem in s strokovnim sodelavcem za učne naprave v oddelku Izobraževanja posadk Daretom Jarcem. Beseda je tekla o zanimivem in širokem področju, predvsem pa o izzivih, ki jih pred slovenskega letalskega prevoznika postavljajo novi  časi in konkurenca.

crj200_img_4422.jpg

Adria in Bombardier
Adria je bila četrti naročnik letal serije CRJ1000 kanadskega Bombardierja. Bombardier pa pripravlja tudi novo serijo regionalnih letal C-serijo, ki jih bodo poganjali varčnejši 'geard turbofan' motorji in glede na določene pogovore Adrie in Bombardierja se nam je odpiralo vprašanje o mogoči uvedbi novih letal v Adriino floto, še posebej ker gre pri  C-seriji za segment letal do 140 sedežev in bi Adria v primeru, da bi svojo floto omejili samo na enega proizvajalca, znižali tudi operativne stroške in stroške vzdrževanja ter šolanja posadk?

Podpredsednik uprave Adrie Mag. Marjan Ravnikar  razlaga, da  je gospodarska recesija žal tudi na letalskem trgu opravila svoje, tako da je tudi časovni prihod letala CRJ1000 za enkrat še nedorečen, prav zato so naročeno letalo CRJ1000 zamenjali z CRJ900. In pravi: „Po prvih ocenah naj bi bilo letalo CRJ1000 razpoložljivo v letu 2010, po zadnjih informacijah pa se Bombardier Aerospace sooča z večjimi problemi naročmarjan_ravnikar.jpgil teh letal, tako da je dejanski rok za enkrat nejasen. Uvodne razgovore za nakup letala C serije smo z vodilnimi predstavniki Bombardier Aerospace res že opravili, do dokončne odločitve pa je prav gotovo še dolga pot. Letala bodo po njihovih informacijah kupcem na razpolago v letu 2014 in so zanimiv konkurent letalu tipa Airbus A319. Uprava Adrie bo morala sprejeti strateško odločitev kaj storiti oz. kako nadgraditi letenje, ki ga danes izvajamo s tremi letali Airbus A320, saj prehajajo v starostno obdobje, ko bo potrebno začeti razmišljati o njihovi zamenjavi ali nadgradnji oz. kakšni drugačni odločitvi. Na odločitev za tip letala (C serijo ali Airbus A319, A320) bo vplivalo več dejavnikov, prav gotovo pa bo pomemben dejavnik tudi finančna kondicija za nakup ali najem letal. Prav tako bo odločitev pogojena s samimi tehničnimi karakteristikami letal, glede na tip letenja, ki ga izvaja naše podjetje. Naš cilj je, da Adria naredi korak dalje in prestopi v t.i. medium range letenje, da podaljša doseg svojih destinacij. 140 sedežna letala so za Adriin tip letenja in število potnikov izjemno zanimiv segment tipa letal. Prav tako ne gre pozabiti dejstva, da je v Adrii Airways trenutno v povprečju okoli 60 pilotov usposobljenih za letenje na letalu tipa Airbus. Dobavne roke letal tipa Airbus A319 je recesija v svetu močno skrajšala, tako da je možno ta letala dobiti že od leta 2010 naprej. Prav tako so finančne možnosti zakupa teh letal trenutno v primerjavi s preteklimi leti močno ugodnejše, to pa je dejstvo, ki močno olajša odločanje upravi zato so za zadnjo sejo nadzornega sveta (v tej sestavi) pripravili predlog nakupa oz. zakupa dveh letal tipa A319. Konec aprila je uprava Adrie dobila soglasje lastnika in nadzornega sveta za delno zamenjavo letal Airbus A320 z A319 do katere bo prišlo že sredi leta 2010. S tem pa sem tudi že odgovoril na vaše vprašanje, Adria zaradi svoje strukture zaposlenih, usposobljenosti tehničnega osebja, tipa letenja in pooblastil, ki jih ima s strani Airbusa prav gotovo ostaja pri obeh proizvajalcih letal, Canadair in Airbus, saj smo edini pooblaščeni serviser letal Canadair v Evropi. Smo pa tudi čeprav ne edini, pooblaščeni serviser letal družine A320

Servisni center ADR
roman_lasic.jpgServisno dejavnost nam je razložil direktor sektorja Vzdrževanja letal ADR Roman Lašič, ki pravi: »Servisni center Adrie je julija 2002 postal edini uradni Bombardiejev servisni center v Evropi. Lani smo tako zaključili že 540. projekt (servis) za tretje stranke. Večina opravljenih projektov v tem času so bila letala proizvajalca Bombardier – CRJ100/-200/-700/-900. V letu 2007 se je delež Airbusovih letal (A319/320/321) v naših hangarjih začel povečevati in je znašal 30 odstotkov. Lansko razmerje med servisiranimi Bombardiejevimi in Airbusovimi letali je ostalo na istem nivoju, že letos pa pričakujemo porast v prid Airbusu. Lani se je bistveno povečalo vzdrževanje CRJ900 letal, ki je tudi sicer rastoča flota v Evropi. Pooblaščeni smo za vse ravni servisov na omenjenih tipih letal – od dnevnih do večletnih pregledov, na primer šestletnih na Airbusovih letalih. V linijskem vzdrževanju (kjer letala pregledujemo med leti) traja najmanjši pregled okoli 30 minut, v baznem vzdrževanju pa ti pregledi trajajo tja do enega meseca, odvisno od vsebine pregleda.«

Po besedah Romana Lašiča je največji naročnik servisnega vzdrževanja letal Adria (okoli 40 odstotkov) sledijo pa Austrian Airlines, MyAir, Eurowings, Germanwings, Wizz Air, Air Mediterranee in drugi (leta  2007  so na primer servisirali letala 15 – tih evropskih letalskih prevoznikov).  Vzdrževalna dejavnost podjetja predstavlja kot taka  7,5 odstotkov vseh prihodkov Adrie Airways.«

Omenili smo, da je pomembna dejavnost v celotnem delu tudi izobraževanje oziroma šolanje novih pilotov za določene tipe letal. Tako Adria nadaljuje več kot štiridesetletno tradicijo šolanja pilotov, domačih kot tujih. Dare Jarc, strokovnim dare_jarc.jpgsodelavec za učne naprave pa razlaga, da Adria trenutno ne načrtuje nakupa simulatorja letenja za letala CRJ 200/-900 ali A320, razmišljajo pa o nakupu simulatorja procedur za šolanje in usposabljanje pilotov za letenja na letalih A320 in CRJ. »Adria Airways d.d. ima vsa ustrezna dovoljenja za šolanje in usposabljanje pilotov na simulatorju letenja FNPT II / MCC.  V letalski šoli šolamo, s pomočjo simulatorja letenja,  pilote za  za pridobitev dovoljenj:
zasebni pilot letala z nočnim pooblastilom / PPL (A) with night qualification,
poklicni pilot letala / CPL (A),
prometni pilot letala - teorija / ATPL (A) – theory,
rating za instrumentalno letenje na enomotornih letalih / IR / SE (A),
rating za instrumentalno letenje na večmotornih letalih / IR / ME (A),
inštruktor letenja / FI (A) flight instructor,
inštruktor za instrumentalno letenje / IRI (A),
inštruktor za tip letala / TRI in MCC.

ADR in letališče Maribor
V javnosti se večkrat pojavi vprašanje zakaj ADR ne leti tudi z letališča Maribor. Podpredsednik uprave ADR Marjan Ravnikar pravi: » V končnem dogovoru za letenje z Maribora smo bili najbližje rešitvi konec leta 2006, ko smo imeli že praktično zakupljene t.i slote za letenje na relaciji Maribor-Zurich-Maribor in sicer šest krat tedensko. Žal pa nismo prišli do končnega dogovora s predstavniki letališča Maribor in predstavniki združenja Rast. Adria je na Brniku ustvarila učinkovito vozlišče (t.i. hub) s katerim povezuje zahodni Balkan z Evropo. Danes v tranzitnem prometu (potniki ki jim brniško letališče ni končna destinacija oz. potniki, ki so vključeni v to vozlišče) prepeljemo že slabo četrtino oz. okoli 300.000 potnikov. Vsakršno razbijanje tega vozlišča in prenos linij na katero drugo letališče bi za podjetje pomenilo zmanjšanje deleža potnikov in velik poseg v poslovni izid družbe. Smo pa zainteresirani za letenje tudi tudi iz letališča Edvarda Rusjana, pri tem pa bo potrebno najti rešitev, ki iz že zgoraj omenjenih razlogov ne bo močno obremenila tekočega poslovanja družbe.“

           

Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA vsaki članici dodeli dvočrkovno identifikacijsko kodo, s katero letalske družbe označujejo svoje lete. Adria Airways d.d. je postala članica združenja IATA leta 1985 in je prejela kodo JP, Lufthansina koda je LH, American Airlines pa ima dvočrkovno identifikacijsko kodo AA.

Vse letalske družbe, ki so članice združenja IATA  imajo tudi  tričrkovno ICAO identifikacijsko kodo: za Adrio Airways ADR, za Lufthanso DLH in za American Airlines AAL.

Mednarodna organizacija civilnega letalstva ICAO (International Civil Aviation Oranization,) ustvarja in kontinuirano posodablja standarde in priporočeno prakso, kakor tudi politiko in usmeritve za področja kot so letalske operacije, letališča, upravljanje zračnega prometa, varovanja in varstvo okolja. Mednarodna organizacija civilnega letalstva  šteje danes že 190 držav članic. Republika Slovenija je postala članica  ICAO leta 1992.

Kakšne koristi in odgovornosti vam prinaša združenje Star Aliance?

Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave AA : »Združenje Star Alliance je za Adrio Airways izjemnega pomena, sponzorstvo ki ga imamo prek Lufthanse v tem združenju nam omogoča uporabo skupnih rešitev kot so npr. skupna IT platforma, prav tako pa s člani združenja sklepamo  za Adrio ugodne poslovne odnose. Prav tako s podporo Lufthanse nemoteno in uspešno izvajamo letenje na nam zanimivih nemških destinacijah, predvsem je za nas zelo pomembna linija Dunaj-Frankfurt.«

fokker_100_in_crj200_img_4999.jpg

Na Brniku boste zgradili poslovno stavbo in tako vse 'birokratske' službe preselili iz Ljubljane na Brnik. Kako daleč je ta projekt in kako visoko so ocenjeni njegovi stroški? Kdaj bo realiziran?
Mag. Peter Kolar, pomočnik uprave: » Z gradnjo nove poslovne stavbe smo začeli 6. oktobra lani, takrat smo gradbišče na Brniku predali izvajalcu. Pogodbeni rok za izgradnjo je 12 mesecev, tako da predvidevamo selitev v nove prostore oktobra letošnjega leta. Selitev podjetja v skupne prostore na eno skupno lokacijo je bila zaradi pričakovanih sinergijskih učinkov na poslovanje in dotrajanosti ter visokih stroškov vzdrževanja nujna in se je načrtovala že leta. Leta 2007 smo uspeli izpolniti vse predpogoje za gradnjo, saj smo prodali staro poslovno stavbo, pridobili stavbno pravico in dokončali projekte za postavitev nove poslovne stavbe. Izgradnja nove poslovne stavbe bo nekoliko dražja od obstoječe stavbe, vendar  bo zato skoraj še enkrat večja od obstoječe.«

crj900_kokpit_img_0311.jpg

Rast zahteva tudi pooblaščene vzdrževalce, mehanike, tehnike in drugo osebje. Od kod pridobivate ta kader, ki ga v Sloveniji močno primanjkuje? V vaših delavnicah je zaposlenih precej tujcev. Kakšen je njihov delež v Adrii? Ali sodelujete tudi s Fakulteto za strojništvo, kjer imajo letalsko smer in ali omogočate njihovim študentom prakso v vašem podjetju? Koliko študentov letno sprejmete na prakso in po kakšnem ključu?
Roman Lašič
, direktor sektorja Vzdrževanje letal: »Naše licencirano osebje usposabljamo sami, saj smo s strani Direktorata za Civilno Letalstvo tudi pooblaščena in mednarodno priznana izobraževalna organizacija. Izobražujemo tudi osebje tujih letalskih družb. Ker je bila naša rast v zadnjih letih hitra, smo morali najeti tudi nekaj tuje delovne sile, trenutni delež tujcev pri nas je 10 odstotkov. Gre za visokokvalificirane in licencirane mehanike sistemov in strukture. Po pridobitvi formalne izobrazbe  - V. stopnje -  za usposobitev dobrega mehanika potrebujemo 5 do 6 let. S Fakulteto za strojništvo dolga leta sodelujemo na različnih raveh – tehnični in kadrovski. Praktično ves naš inžinirski kader prihaja iz strojne in elektro fakultete. V zadnjih letih imamo stalno 2-3 študente letno in številni po končani praksi kar ostanejo pri nas – pogodbeno ali redno zaposleni. Ključ za izbiro so njihove želje, pričakovanja ter trenutne potrebe inženiringa.«


Video vsebine
Nazadnje urejano na Ponedeljek, 25 Maj 2009 12:08

Koledar objav

« Februar 2023 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28