Prvi dan salona je bil deževen in prav nič prijazen, zato pa je bila sklenjena rekordna kupčija, s katero se je lahko pohvalil Airbus. Quatar Airways je naročil kar dvajset letal A320 in tako podvojil svojo floto. Po pogodbi, vredni 1,9 milijarde dolarjev, je Airbus skoraj podvojil svoja letošnja naročila, saj so imeli 32 letal naročenih, enajst naročil pa odpovedanih. Skupna vrednost vseh dnevnih poslov je bila 5,6 milijarde dolarjev. V primerjavi s prejšnjimi leti je številka skromna, toda v teh razmerah še kako dobrodošla. Boeing je v petih trgovalnih dneh prodal le dve letali v skupni vrednosti 153 milijonov dolarjev, Airbusu pa je do konca tedna uspelo pridobiti naročila za 58 letal v vrednosti 6,4 milijarde dolarjev in še 69 opcijskih naročil. Skupna vrednost naročil je tako dosegla 12,9 milijarde dolarjev. V primerjavi z lanskim salonom v britanskem Farnboroughu, ki je pariškemu največja konkurenca in na katerem je Airbus dobil 247 naročil za 38,7 milijarde dolarjev, Boeing pa 197 naročil za 23,1 milijarde dolarjev, je zmanjšanje precejšnje. Ob izostanku Boeingovih potniških letal sta do izraza prišla nova regionalca, in sicer Suhojev superjet SSJ100 in Antonov An-148, ki uspešno povečujeta tržni delež. Tudi Irkut je napovedal novo potniško letalo MC-21 s 150 do 210 sedeži. Računajo na 10- do 12-odstotni svetovni tržni delež.Glede na težave A400M smo pričakovali močnejši pritisk proizvajalcev transportnih letal. In res so se na dinamičnem delu predstavili C-27J spartan in C-130J hercules ter C-17 na statičnem delu salona. Zaradi težav programa A400M bo Lockheed Martin letos naredil šestnajst herculesov, prihodnje leto 27, leta 2011 pa že 30. V Parizu so potencialnim kupcem obljubili dobavo novih letal v največ treh letih. Tudi Boeing pričakuje nova naročila za strateško transportno letalo
C-17. Ameriška vojska bo mogoče naročila še osem letal, kar bi proizvodnjo podaljšalo do leta 2012, za C-17 pa se zanima tudi Indija, in sicer za deset letal. Nato, ki je naročil štiri letala C-17, bo prvega prevzel 27. julija. Vstop na trg transportnih letal že nekaj časa napoveduje tudi Embraer, ukrajinski Antonov pa upa na povpraševanje po strateškem transporterju An-70. Iz Airbusa so medtem sporočili, da pričakujejo vzlet A400M konec leta. Digitalni sistem nadzora motorja FADEC (Full Authority Digital Engine Control) proizvajalca BAe Systems, ki je bil glavni krivec za zadnji preložitvi prvega leta, naj bi bil skoraj pripravljen. Sicer so z motorjem TP400, ki bo poganjal A400M in ki ga testirajo na letalu C-130, opravili dvanajst letov in naleteli 35 ur. Motor ima za seboj 3000 ur testiranj na tleh, preden ga bodo certificirali, pa jih bo opravil še 300, nato dodatnih 800, preden bo s tal dvignil A400M. Pogajanja o usodi projekta A400M potekajo prav te dni v španski Sevilli. Predstavniki podjetja Airbus Military bodo sedmim naročnikom predstavili potek projekta in upajo, da ga bodo vsi podprli ter tako omogočili dokončanje letala, ki ga trg potrebuje. Projekt, vreden 20 milijard dolarjev, namreč zamuja tri leta. Zaradi zamud pri dobavi A400M imajo največ težav Angleži pa tudi Francozi in Nemci. Nov boj med Boeingom in Airbusom lahko pričakujemo z že tretjič ponovljenim razpisom za novo letečo cisterno za letalske sile ZDA. Posel, vreden 35 milijard dolarjev, obsega 179 letal in naj bi bil podpisan marca 2010.
Zvezda letošnjega salona bi moral biti ameriški prestreznik F-22 raptor, vendar so v Pentagonu v zadnjem hipu njegovo udeležbo preprečili. Kakor kaže, bodo končali tudi njegovo proizvodnjo. Ameriški obrambni sekretar Robert Gates je namreč napovedal konec proizvodnje teh letal s proračunskim letom 2010. Na drugi strani Italijani pričakujejo naročila za svoje šolsko letalo M-346. Letos so zmagali na natečaju v UAE za 48 letal, trenutno pa si prizadevajo za posel v Singapurju. Šolska letala bodo v kratkem potrebovali tudi Avstrija, čŒile, Grčija, Poljska, Portugalska, Quatar in Savdska Arabija. Italijanom bodo konkurirala šolska letala T-50, Yak-130 in BAe hawk.Prav v dneh salona je finsko letalstvo prevzelo prvega posodobljenega hawka od petnajstih iz serije Mk51/-A in osemnajstih iz serije Mk66. Hawke bo posodabljala finska Patria, posodobitev pa vključuje vgradnjo nove avionike cockpit 4000 podjetja CMC Electronics Cockpit, Sparrow Hawk HUD head-up-display in večnamenski zaslon LCD. Posodobljena letala bodo omogočala šolanje pilotov za letala F-18C/D superhornet, ki jih ima finsko vojaško letalstvo in ki bodo ostala v uporabi vsaj še 20 let. Tudi ruskemu Yakovljevu, ki je v začetni fazi razvoja sodeloval z Aermacchijem, ki danes ponuja M-346, podobnost med njima pa je očitna, je uspelo prodati svoje šolsko letalo Yak-130. Prvih dvanajst so naročile ruske letalske sile, prvega med njimi pa so preskusili 19. maja. Letalo je v 32 minut dolgem letu opravilo določene validacijske
| Obletnice Letos se spominjamo kar nekaj dogodkov, ki so zaznamovali življenje milijonov ljudi po vsem svetu. Pred sto leti je Louis Bleriot preletel Rokavski preliv, naš rojak Edvard Rusjan pa je prvič letel z motornim letalom v tem delu Evrope. Pred 70 leti je poletelo prvo reakcijsko letalo heinkel He-176 V1. Plinsko turbino je skonstruiral nemški inženir Hans von Ohain. Že deset let pozneje je poletelo prvo reakcijsko potniško letalo de haviland D. H. 106 comet. Testno letalo north american X-15 je pred pol stoletja doseglo hitrost 2,11 macha in višino 15.954 metrov. Marca 1969 je prvič vzletelo nadzvočno potniško letalo concorde. |
Kljub recesiji se številne države še vedno odločajo za nakup novih zmogljivosti za svoje letalske sile. Sedanje flote letal se starajo in vojske potrebujejo nova učinkovitejša ter sodobnejša letala. Tokratne odločitve o nakupu novih letal so močno povezane s stanjem v gospodarstvu, ki ga vsaka država ščiti v največji meri. Proizvodnja letal se tako v veliko primerih seli kar v državo, ki je letalnike naročila. Poleg protidobav se industrija države naročnika vse močneje vključuje v proizvodne procese izdelovalca, in sicer z izdelovanjem komponent ali celo podsistemov za določene letalnike. Zadovoljstvo je tako vsaj navidezno na obeh straneh.
Schiebel S-100 camcopter
Pri vseh brezpilotnih letalnikih, ki že več let v različnih konfiguracijah in za različne potrebe krožijo nad nami, smo končno dočakali tudi premierni let brezpilotnega letalnika (unmanned aerial vehicle – UAV) na enem izmed največjih letalskih prireditev na svetu. čŒast je pripadla avstrijskemu Schieblu, ki je moral pred leti na salonu Le Bourget 2009 opraviti v treh dneh šest letov v raziskovalnem centru Istres v Franciji. V Schieblovi tovarni v okolici Dunaja izdelajo pet letalnikov na mesec. Do zdaj so naročnikom, torej vojski, predali približno 80 letalnikov, največ kar 52 v Združene arabske emirate, med sejmom pa so pridobili tudi prvega civilnega naročnika, ki bo z S-100 nadziral naftovode. S-100 lahko ostane v zraku do šest ur in pelje 25 kilogramov tovora. čŒe vzleti s 50 kilogrami tovora, se avtonomija S-100 močno zmanjša. Največja vzletna masa je 200 kilogramov, največja višina leta 5486 metrov in potovalna hitrost 102 km/h. Največja hitrost, ki jo lahko doseže S-100, je 222 km/h. Upravljata ga pilot in vodja misije, ki skrbi tudi za tovor. S-100 lahko leti v različnih režimih, in sicer ročno, samodejno in vrni se oziroma return-to-home. čŒe S-100 leti zunaj vidnega dosega podatkovnega linka, lahko operater preda letalnik drugi posadki, ki letalnik prevzame in vodi naprej. Letalnik lahko pristaja tudi na ladjah, za zdaj pa je opremljen le z dnevno oziroma nočno kamero in radarjem. Pri Schieblu si prizadevajo S-100 tudi oborožiti, načrtujejo pa še večjo izvedbo.
Fotogalerija
Video
Eurofighter