V letalski bazi Papa je v ponedeljek, 27. junija, potekala slovesnost ob prevzemu prvega od treh strateških transportnih letal C-17 globemaster III. Ob navzočnosti visokih gostov članic iniciative Strategic Airlift Capability – SAC sta navzoče nagovorila tudi predsednik vlade Republike Madžarske in namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Claudio Bisogniero.
Operativni stroški so 1,89 odstotka in se bodo plačevali do konca življenjske dobe letal vsako leto sproti. To je prvo letalo, ki je kupljeno v okviru te iniciative, drugo letalo prispe septembra, tretje pa oktobra. Tako bo vzpostavljena zmogljivost, ki bo Sloveniji v prihodnje omogočala zagotavljanje strateškega zračnega transporta.
Poleg Slovenije v iniciativi SAC sodeluje še devet Natovih držav, in sicer Bolgarija, Estonija, Madžarska, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija in ZDA, ter partnerski državi Finska in Švedska. Največ, kar tisoč ur, so rezervirali Američani, sledijo Švedi s 550 urami in Nizozemci s 500 urami. Najmanj, in sicer 45 ur, sta zakupili Estonija ter Litva. Skupno so države napovedale 3165 ur letenja, 335 nerazporejenih ur pa bodo države porabile za usposabljanje in mogoče tudi za prodajo. čŒe bi države članice SAC prijavile večje potrebe po letenju, v projekt pa lahko pristopi tudi kakšna nova članica, in bi te skupno presegle 4000 ur, obstaja možnost dodatnega nakupa letal C-17. Odločitev je v rokah držav članic, toda za zdaj potrebe po novem nakupu ni. Države se bodo same odločale o uporabi zakupljenih ur, če pa ne bodo porabile vseh, jih lahko prodajo ali posodijo drugim članicam iniciative, nato pa še drugim državam. Slovenija bo svoje ure porabila predvsem za strateški transport vojakov in opreme v Afganistan ter nazaj pa tudi za potrebe EU, Nata in ZN ter humanitarne potrebe. čŒe država A ne bo mogla napolniti letala do konca, bo lahko državi B ponudila neizkoriščen prostor na letalu in tako z državo B delila porabljene ure. Strošek ure letenja letala C-17 je približno 40.000 ameriških dolarjev. V ta strošek je vključeno vse, od stroškov nakupa letala, administrativnih stroškov, infrastrukture, vzdrževanja itn. Stroški letenja se torej ne plačujejo dodatno. Celoten strošek projekta za 30 let je ocenjen med petimi in šestimi milijardami ameriških dolarjev.
Vsaka država članica iniciative SAC ima v odboru direktorjev (BoD) Natove organizacije za upravljanje strateškega zračnega transporta (Nato Airlift Management Organization – NAMO) enega člana. čŒlani odbora izberejo predsednika, čigar mandat traja leto dni, lahko pa se mu podaljša največ dvakrat. To funkcijo trenutno opravlja Bogdan Horvat, ki nam je povedal, da je NAMO organizacija, ki upravlja program strateškega zračnega transporta, od administracije, financ in organizacije do človeških virov itn. Med dolžnostmi te organizacije ni usklajevanje potreb po urah letenja, ki se najavljajo dvakrat na leto na načrtovalnih konferencah. Pri izvajanju misij oziroma poletov ima vedno prednost misija, ki varuje človeška življenja. Sporazum SAC (Memorandum of Understanding – MOU), ki ga je podpisala tudi Slovenija, določa tako imenovane prednosti misije, pri katerih ima vedno prednost misija, ki varuje človeška življenja, kar pomeni, da bi imela morebitna nujna evakuacija slovenskih vojakov prednost pred drugimi, tudi če bi bilo letalo že rezervirano. Rezervacije letal bodo vsem članicam iniciative vidne tudi na posebni spletni strani, ki je v pripravi.
V enoti za strateški letalski transport bo 131 pripadnikov držav članic iniciative, Slovenija pa ima glede na lastniški delež v njej zagotovljeni dve mesti. Eno že zaseda podčastnik, ki dela v poveljstvu enote za strateški zračni transport in je odgovoren za zagotavljanje administrativne podpore s področja splošne administracije ter finančnega poslovanja, drugo delovno mesto pa še ni zasedeno in predvidoma letos tudi ne bo. Vsaka država ima možnost popolniti vsako delovno mesto v enoti, vendar mora kader opraviti prešolanje. To pomeni, da lahko Slovenija popolni tudi delovno mesto pilota ali sopilota, namero pa izrazi na rednih sestankih odbora. Trajanje pogodb in višina plača sta odvisna od posamezne države, je povedal Horvat.
C-17 globemaster III
Gre za enega najbolj prilagodljivih zračnih transporterjev po uvedbi turbopropelerskega C-130 hercules. Največja prednost transportnega letala C-17 je prilet s tovorom opreme in oborožitve, vojaki ali kombinacijo omenjenega čim bliže enotam. Letalo je zelo uporabno tudi za vse številnejše humanitarne akcije in mirovne operacije po vsem svetu. Prevaža lahko praktično vso opremo, tudi opremo izrednih dimenzij. Opremljen je z veliko pasivnimi zaščitnimi sistemi, tudi s protiraketnim zaščitnim sistemom.
Od operativne uporabe leta 1995 so bila 203 letala dobavljena ameriškim letalskim silam, tako da bodo do leta 2011 ameriške letalske sile skupno dobile 213 letal C-17. Drugi naročniki zunaj ZDA so naročili 23 letal, od tega Avstralci štiri, enako tudi Kanadčani, letala pa so bila dobavljena v letih 2007 in 2008. Združeni arabski emirati so februarja letos naročili štiri letala C-17, Katar dve in iniciativa SAC tri. Angleži imajo šest letal C-17 globemaster III, razmišljajo pa o nakupu še enega.
Servisi bodo potekali na Madžarskem v Papi. Boeing bo imel tam približno 70 strokovnjakov za oskrbo in vzdrževanje. Vse države, ki so kupile C-17, postanejo članice posebnega partnerstva (Globalmaster III Susteinment Partnership – GSP), s katerim jim je zagotovljeno vzdrževanje letal.
Video
Fotogalerija
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
spominski kovanci Boeinga in NAMA z motivom Heavy Air Winga in C-17