Letalskotehnična enota oziroma LETEHE ima svoje korenine v 15. BRVL. Po razpadu 15. BRVL so prešli pod Poveljstvo za podporo (PP) oziroma 107. LEBA. Za njih je to pomenilo precej težav, saj so bili nameščeni na Brniku, njihova nadrejena 
enota 107. LEBA na letališču Cerklje ob Krki, PP pa v Kranju, zato je njihova komunikacija potekala prek nadrejenih enot in nazaj, za kar se je porabilo precej časa ter energije. Poleg tega je bila ločena od letalskih operativnih enot, ki so bile podrejene neposredno Poveljstvu sil. Danes so pod BRZOL, ki združuje vse letalske enote SV. Junija so se preselili v nove prostore na letališču Cerklje ob Krki, kamor so nas povabili tudi na obisk. Poveljnik LETEHE stotnik Robert Brauc nam je povedal, da so v novih prostorih zelo zadovoljni. »Razmere za delo so precej boljše, saj hangar na Brniku ni bil primeren za servisiranje in ni bil certificiran za servisiranje, saj ni imel protipožarne napeljave. Tu je bolje poskrbljeno tudi za varnost pri delu. Imamo boljšo svetlobo in hangar ima mostno dvigalo, kar omogoča boljše ter lažje delo predvsem pri večjih popravilih. Prav montažo glave helikopterja to dvigalo zelo olajša,« je bil nazoren Brauc. Precejšen logistični problem je bila tudi selitev rezervnih delov, opreme in specialnih orodij z Brnika v Cerklje ob Krki.
LETEHE je specializirana za kompleksno in zahtevno bazno vzdrževanje, torej drugo in tretjo stopnjo vzdrževanja, na letalih ter helikopterjih, letalskih delih in napravah. Vzdrževanje poteka skladno z veljavnimi evropskimi letalskimi standardi, ki so predpisani za organizacije za vzdrževanje letalnikov in komponent. Letalski inženirji in tehniki za strokovno delo potrebujejo ustrezne licence po PART 66, letalskem predpisu, ki določa zahteve za izdajo letalskotehničnih licenc. Licence letalskih inženirjev in letalskih tehnikov, ki podpirajo ter izvajajo bazno vzdrževanje po PART 145, torej letalskem predpisu, ki določa zahteve za organizacije za vzdrževanje zrakoplovov in komponent, so kategorije B ter C.
Letalskotehnična enota je sestavljena iz inženiringa, čete za vzdrževanje helikopterjev, čete za vzdrževanje letal (vzdrževanje obeh čet obsega večje intervalne preglede, testiranja mehanskih sistemov in komand, zamenjavo komponent, popravila ter modifikacije), čete za vzdrževanje komunikacijskih in radionavigacijskih naprav (vzdrževanje električnih naprav in sistemov ter testiranja komunikacijskih in radionavigacijskih sistemov na helikopterjih ter letalih SV) in čete za podporo.
Zadnjo sestavljajo vod za vzdrževanje letalskih oborožitvenih sistemov, delavnica za servisiranje letalskih akumulatorjev, delavnica za popravilo letalske strukture, delavnica za vzdrževanje katapultnih sedežev ter strojna delavnica za izdelavo specialnega orodja in mehanskih pripomočkov. K četi za podporo sodita tudi skladišče rezervnih delov in skladišče specialnega orodja. Inženiring skrbi za pripravo programov vzdrževanja in tehnoloških postopkov, izvaja tehnično pripravo in podporo vzdrževanja, vodi tehnično dokumentacijo, rešuje tehnične probleme, spremlja letalske dele z omejeno dobo uporabe, načrtuje vzdrževanja, izvaja projekt nadgradnje letalnikov, sodeluje s proizvajalci letalnikov in opreme ter preiskuje z neporušnimi metodami, sodeluje pa tudi pri vseh projektih v SV, ki se nanašajo na letalstvo.
Vzdrževanje na prvi stopnji
Na prvi stopnji opravljajo linijske preglede, in sicer predpoletne, medpoletne, popoletne, ter dnevne preglede in preglede na 25 ur ali 30 dni. Pri tem gre načeloma za fizičen pregled letalnika, za kar je zahtevana licenca A, opravijo pa jo tehniki letalci.
Vzdrževanje na drugi stopnji
Drugo stopnjo predstavljajo kompleksnejši pregledi. Pri tem gre za intervalne preglede, torej preglede po več opravljenih urah letenja ali po določenem času. Ko določena komponenta letalnika doseže predpisano kvoto, in sicer ure, cikle ali
koledarski čas, jo je treba pregledati, ne glede na to, ali letalnik leti. Ure, cikle in starost komponent ter letalnikov spremljajo v inženiringu, v katerem skladno z urami naleta usklajujejo, kateri letalnik mora na servis. Ob našem obisku so imeli v hangarju razstavljen bell 412. Pri petletnem pregledu bella 412 helikopter razstavijo skoraj do nerazpoznavnosti. Treba je razstaviti vse, kar zahteva program vzdrževanja. Pregledajo celotno strukturo, ločijo rep, razstavijo motorski del, izvzamejo transmisijo, pregledajo celoten pogonski sklop in šobe motorja, naredijo boroskopski pregled notranjosti motorja ter pregledajo aktuatorje in glavo rotorja. Testirajo tudi vse elektronske naprave in avioniko. Petletni pregled bella 412 je tudi najzahtevnejši servis, ki ga opravljajo. Želijo si opravljati tudi petsto- in tisočurne preglede na cougarju. Druge obsežnejše servise delajo v tujini. Petletni pregled helikopterja bell 412 traja tri mesece, na njem pa dela pet tehnikov. Letni pregled helikopterja bell 412 oziroma pregled na 600 ur traja tri tedne, če se ne najdejo nepredvidene napake. Manjše preglede opravijo v dnevu ali dveh. Petletni pregled helikopterja bell 412 v tujini stane 200.000 evrov, stroški servisiranja v SV pa so bistveno nižji. Žal lahko sočasno naredijo le en petletni pregled, zato servise opravljajo tudi v tujini. Na letalih pilatus in zlin vsi bazni servisi potekajo v domovini, razen na letalu turbolet L-410, ki ga skoraj v celoti servisirajo v tujini. Na drugi stopnji sta zahtevani licenci B in C. Vodje del imajo licenco C in napravijo tudi končni pregled letalnikov, več kot 90 odstotkov del pa opravijo tehniki z licencami B, preostanek pa tehniki z licenco A.
Vzdrževanje na tretji stopnji
Na tretji stopnji pregledujejo vroči del motorjev PT6A-62 in PT6A-27, ki poganjajo letala PC-6 ter PC-9, in servisirajo katapultne sedeže, drugo pa pošiljajo v tujino.
Ko je letalnik pregledan in spet sestavljen, ga priključijo na hidravlični agregat ter preverijo delovanje sistema komand. Vsi sistemi se najprej preizkusijo na zemlji, delo pa nadzoruje vodja vzdrževalnih del. Ko so sistemi stestirani, zaženejo motorje in ponovno preverijo delovanja komand, sistemov ter avionike. Končno prideta na vrsto lebdenje in prvi preizkusni let. čŒe je vse v redu, se letalnik vrne v operativno uporabo.
V LETEHE je zaposlenih 74 tehnikov in inženirjev, med njimi pa je tudi letalska tehnica. Število zaposlenih zadostuje za minimalne kadrovske potrebe, s povečanjem obsega dela pa stotnik Brauc pričakuje tudi nove zaposlitve, saj bi bilo idealno število zaposlenih 130. Zavedati se moramo, da vzdržujejo kar šest tipov letal in tri tipe helikopterjev. Za zaposlene to predstavlja velik napor, saj so za vsako delo potrebne licence z ustreznim tipom letalnika. Z razvojem in povečanjem letališča naj bi se povečalo tudi število zaposlenih. Pri njih zaposleni imajo srednjo elektro ali strojno šolo oziroma univerzitetno izobrazbo teh dveh smeri. Vsi imajo tudi civilne licence, ki jih po uspešno opravljenem šolanju dobijo na Ministrstvu za promet v Direktoratu za letalstvo, za posamezne tipe letalnikov pa opravijo posebne tečaje pri proizvajalcu letalnikov in tako vpišejo tip letalnika v licenco. Certificirani so po PART 145, ki ga je izdalo Ministrstvo za promet. Pridobljeni certifikat SI.145.17 pomeni, da so enakovredni civilnim vzdrževalnim organizacijam. Vse letalnike vzdržujejo po letalskih standardih EASA (European Aviation Safety Agency) in navodilih proizvajalcev. Poveljnik Brauc je pohvalil sedanji kader, saj je zelo strokoven, podkovan in pripaden. Njegov moto je Varnost letenja je vedno na prvem mestu. V LETEHE se zavedajo, da je vzdrževanje letalnikov vedno v ozadju, kljub temu pa svoje delo opravljajo s požrtvovanjem, ljubeznijo in srcem. Tega našim fantom in dekletu ne manjka, je ob koncu pogovora dodal stotnik Brauc.
Fotogalerija
Video
Kako postati tehnik ali inženir v LETEHE?
Prvi pogoj je strojna ali elektro srednja šola za tehnike in univerzitetna izobrazba strojne, letalske ali elektro smeri za inženirje letalstva. Strojni in elektro inženirji morajo še na šolanja v Adrio, kjer si pridobijo ustrezno letalsko znanje za vzdrževanje letalnikov. Poleg tega morajo tehniki opraviti še šolo za podčastnike, inženirji pa za častnika. Za licenco A je potrebno dodatno teoretično šolanje na Adrii, praktično delo, ki je tudi pogoj za izdajo licence, pa poteka v enoti. Pozneje najboljši nadaljujejo šolanje za licenco B. To šolanje poteka v Sloveniji, licenca za tip letala pa v tujini pri proizvajalcu letalnika. Pot od prvega šolanja do samostojnega opravljanja dela za licenco A traja vsaj dve leti, za licenco B pa štiri leta.
Pregledi in servisi, ki se opravljajo v LETEHE:
~ enota 107. LEBA na letališču Cerklje ob Krki, PP pa v Kranju, zato je njihova komunikacija potekala prek nadrejenih enot in nazaj, za kar se je porabilo precej časa ter energije. Poleg tega je bila ločena od letalskih operativnih enot, ki so bile podrejene neposredno Poveljstvu sil. Danes so pod BRZOL, ki združuje vse letalske enote SV. Junija so se preselili v nove prostore na letališču Cerklje ob Krki, kamor so nas povabili tudi na obisk. Poveljnik LETEHE stotnik Robert Brauc nam je povedal, da so v novih prostorih zelo zadovoljni. »Razmere za delo so precej boljše, saj hangar na Brniku ni bil primeren za servisiranje in ni bil certificiran za servisiranje, saj ni imel protipožarne napeljave. Tu je bolje poskrbljeno tudi za varnost pri delu. Imamo boljšo svetlobo in hangar ima mostno dvigalo, kar omogoča boljše ter lažje delo predvsem pri večjih popravilih. Prav montažo glave helikopterja to dvigalo zelo olajša,« je bil nazoren Brauc. Precejšen logistični problem je bila tudi selitev rezervnih delov, opreme in specialnih orodij z Brnika v Cerklje ob Krki.LETEHE je specializirana za kompleksno in zahtevno bazno vzdrževanje, torej drugo in tretjo stopnjo vzdrževanja, na letalih ter helikopterjih, letalskih delih in napravah. Vzdrževanje poteka skladno z veljavnimi evropskimi letalskimi standardi, ki so predpisani za organizacije za vzdrževanje letalnikov in komponent. Letalski inženirji in tehniki za strokovno delo potrebujejo ustrezne licence po PART 66, letalskem predpisu, ki določa zahteve za izdajo letalskotehničnih licenc. Licence letalskih inženirjev in letalskih tehnikov, ki podpirajo ter izvajajo bazno vzdrževanje po PART 145, torej letalskem predpisu, ki določa zahteve za organizacije za vzdrževanje zrakoplovov in komponent, so kategorije B ter C.
Letalskotehnična enota je sestavljena iz inženiringa, čete za vzdrževanje helikopterjev, čete za vzdrževanje letal (vzdrževanje obeh čet obsega večje intervalne preglede, testiranja mehanskih sistemov in komand, zamenjavo komponent, popravila ter modifikacije), čete za vzdrževanje komunikacijskih in radionavigacijskih naprav (vzdrževanje električnih naprav in sistemov ter testiranja komunikacijskih in radionavigacijskih sistemov na helikopterjih ter letalih SV) in čete za podporo.
Zadnjo sestavljajo vod za vzdrževanje letalskih oborožitvenih sistemov, delavnica za servisiranje letalskih akumulatorjev, delavnica za popravilo letalske strukture, delavnica za vzdrževanje katapultnih sedežev ter strojna delavnica za izdelavo specialnega orodja in mehanskih pripomočkov. K četi za podporo sodita tudi skladišče rezervnih delov in skladišče specialnega orodja. Inženiring skrbi za pripravo programov vzdrževanja in tehnoloških postopkov, izvaja tehnično pripravo in podporo vzdrževanja, vodi tehnično dokumentacijo, rešuje tehnične probleme, spremlja letalske dele z omejeno dobo uporabe, načrtuje vzdrževanja, izvaja projekt nadgradnje letalnikov, sodeluje s proizvajalci letalnikov in opreme ter preiskuje z neporušnimi metodami, sodeluje pa tudi pri vseh projektih v SV, ki se nanašajo na letalstvo.Vzdrževanje na prvi stopnji
Na prvi stopnji opravljajo linijske preglede, in sicer predpoletne, medpoletne, popoletne, ter dnevne preglede in preglede na 25 ur ali 30 dni. Pri tem gre načeloma za fizičen pregled letalnika, za kar je zahtevana licenca A, opravijo pa jo tehniki letalci.
Vzdrževanje na drugi stopnji
Drugo stopnjo predstavljajo kompleksnejši pregledi. Pri tem gre za intervalne preglede, torej preglede po več opravljenih urah letenja ali po določenem času. Ko določena komponenta letalnika doseže predpisano kvoto, in sicer ure, cikle ali
koledarski čas, jo je treba pregledati, ne glede na to, ali letalnik leti. Ure, cikle in starost komponent ter letalnikov spremljajo v inženiringu, v katerem skladno z urami naleta usklajujejo, kateri letalnik mora na servis. Ob našem obisku so imeli v hangarju razstavljen bell 412. Pri petletnem pregledu bella 412 helikopter razstavijo skoraj do nerazpoznavnosti. Treba je razstaviti vse, kar zahteva program vzdrževanja. Pregledajo celotno strukturo, ločijo rep, razstavijo motorski del, izvzamejo transmisijo, pregledajo celoten pogonski sklop in šobe motorja, naredijo boroskopski pregled notranjosti motorja ter pregledajo aktuatorje in glavo rotorja. Testirajo tudi vse elektronske naprave in avioniko. Petletni pregled bella 412 je tudi najzahtevnejši servis, ki ga opravljajo. Želijo si opravljati tudi petsto- in tisočurne preglede na cougarju. Druge obsežnejše servise delajo v tujini. Petletni pregled helikopterja bell 412 traja tri mesece, na njem pa dela pet tehnikov. Letni pregled helikopterja bell 412 oziroma pregled na 600 ur traja tri tedne, če se ne najdejo nepredvidene napake. Manjše preglede opravijo v dnevu ali dveh. Petletni pregled helikopterja bell 412 v tujini stane 200.000 evrov, stroški servisiranja v SV pa so bistveno nižji. Žal lahko sočasno naredijo le en petletni pregled, zato servise opravljajo tudi v tujini. Na letalih pilatus in zlin vsi bazni servisi potekajo v domovini, razen na letalu turbolet L-410, ki ga skoraj v celoti servisirajo v tujini. Na drugi stopnji sta zahtevani licenci B in C. Vodje del imajo licenco C in napravijo tudi končni pregled letalnikov, več kot 90 odstotkov del pa opravijo tehniki z licencami B, preostanek pa tehniki z licenco A.Vzdrževanje na tretji stopnji
Na tretji stopnji pregledujejo vroči del motorjev PT6A-62 in PT6A-27, ki poganjajo letala PC-6 ter PC-9, in servisirajo katapultne sedeže, drugo pa pošiljajo v tujino.
Ko je letalnik pregledan in spet sestavljen, ga priključijo na hidravlični agregat ter preverijo delovanje sistema komand. Vsi sistemi se najprej preizkusijo na zemlji, delo pa nadzoruje vodja vzdrževalnih del. Ko so sistemi stestirani, zaženejo motorje in ponovno preverijo delovanja komand, sistemov ter avionike. Končno prideta na vrsto lebdenje in prvi preizkusni let. čŒe je vse v redu, se letalnik vrne v operativno uporabo.V LETEHE je zaposlenih 74 tehnikov in inženirjev, med njimi pa je tudi letalska tehnica. Število zaposlenih zadostuje za minimalne kadrovske potrebe, s povečanjem obsega dela pa stotnik Brauc pričakuje tudi nove zaposlitve, saj bi bilo idealno število zaposlenih 130. Zavedati se moramo, da vzdržujejo kar šest tipov letal in tri tipe helikopterjev. Za zaposlene to predstavlja velik napor, saj so za vsako delo potrebne licence z ustreznim tipom letalnika. Z razvojem in povečanjem letališča naj bi se povečalo tudi število zaposlenih. Pri njih zaposleni imajo srednjo elektro ali strojno šolo oziroma univerzitetno izobrazbo teh dveh smeri. Vsi imajo tudi civilne licence, ki jih po uspešno opravljenem šolanju dobijo na Ministrstvu za promet v Direktoratu za letalstvo, za posamezne tipe letalnikov pa opravijo posebne tečaje pri proizvajalcu letalnikov in tako vpišejo tip letalnika v licenco. Certificirani so po PART 145, ki ga je izdalo Ministrstvo za promet. Pridobljeni certifikat SI.145.17 pomeni, da so enakovredni civilnim vzdrževalnim organizacijam. Vse letalnike vzdržujejo po letalskih standardih EASA (European Aviation Safety Agency) in navodilih proizvajalcev. Poveljnik Brauc je pohvalil sedanji kader, saj je zelo strokoven, podkovan in pripaden. Njegov moto je Varnost letenja je vedno na prvem mestu. V LETEHE se zavedajo, da je vzdrževanje letalnikov vedno v ozadju, kljub temu pa svoje delo opravljajo s požrtvovanjem, ljubeznijo in srcem. Tega našim fantom in dekletu ne manjka, je ob koncu pogovora dodal stotnik Brauc.
Fotogalerija
Video
Prvi pogoj je strojna ali elektro srednja šola za tehnike in univerzitetna izobrazba strojne, letalske ali elektro smeri za inženirje letalstva. Strojni in elektro inženirji morajo še na šolanja v Adrio, kjer si pridobijo ustrezno letalsko znanje za vzdrževanje letalnikov. Poleg tega morajo tehniki opraviti še šolo za podčastnike, inženirji pa za častnika. Za licenco A je potrebno dodatno teoretično šolanje na Adrii, praktično delo, ki je tudi pogoj za izdajo licence, pa poteka v enoti. Pozneje najboljši nadaljujejo šolanje za licenco B. To šolanje poteka v Sloveniji, licenca za tip letala pa v tujini pri proizvajalcu letalnika. Pot od prvega šolanja do samostojnega opravljanja dela za licenco A traja vsaj dve leti, za licenco B pa štiri leta.
Pregledi in servisi, ki se opravljajo v LETEHE:
- pilatus PC-9 in PC-9M: na 250 ur oziroma letni pregled, pregled vroče sekcije motorja na 1500 ur,
- pilatus PC-6: na 100 ur oziroma letni pregled, na 3500 ur oziroma sedem let, 7000 ur oziroma 14 let,
- zlin 242 in zlin 143: na 100 ur oziroma letni, na 500 ur, 1500 ur,
- turbolet L410: polletni pregled,
- bell 206: na 100 ur, 300 ur oziroma letni, na 1200 ur,
- bell 412: na 150 ur, 300 ur, 600 ur oziroma letni, na 3000 ur oziroma pet let,
- eurocopter AS532AL: na 50 ur, 100 ur oziroma letni, na 400 ur.