Poslovanje Aerodroma Ljubljana v prvih devetih mesecih leta 2009

Po fizičnem obsegu prometa v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil tretji kvartal letošnjega leta občutno boljši v primerjavi s prvimi šestimi meseci. V tem času je bilo oskrbljenih 13.789 letal (za 0,7 odstotka manj glede na tretji kvartal lani, v prvem polletju je bilo zaostajanje za lanskoletnim obsegom prometa 9,9 odstotno) in 527.930 potnikov (za 7,9 odstotka manj kot v tretjem kvartalu lanskega leta, v prvi polovici leta so zaostajali za 21,3 odstotka). Sicer pa podatki o skupnem obsegu prometa v prvih devetih mesecih odražajo neugodne gospodarske razmere, do neke mere pa tudi dejstvo, da je bil v prvi polovici lanskega leta zaradi predsedovanja naše države Evropski uniji obseg prometa precej povečan.

Podrobnejši podatki so naslednji:
• oskrbljenih je bilo 1.140.699 potnikov, kar je za 15,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani (78,8 odstotka letnega načrta),
• premikov letal je bilo 35.173, kar je za 6,5 odstotka manj v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (79,4 odstotka letnega načrta),
• teža oskrbljenega tovora (9.880 ton) je bila glede na primerljivo lansko obdobje nižja za 24,2 odstotka (80,2 odstotka letnega načrta).

Javni potniški promet
V javnem potniškem prometu je bilo v prvih devetih mesecih prepeljanih 1.135.408 potnikov, kar je 15,5 odstotka manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta, vendar v načrtovanih okvirih (letni načrt je dosežen 78,8 odstotno).

Redne lete je opravljalo 9 letalskih prevoznikov. Poleg domačega letalskega prevoznika so letališče z 32 evropskimi mesti z rednimi linijami povezovali še nizkostroškovni letalski prevoznik easyJet, Air France, Turkish Airlines, čŒSA Czech Airlines, Finnair, Malev, Jat in Montenegro Airlines. Skupno so v prvih devetih mesecih prepeljali 918.387 potnikov (16,9 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju), preostalih 217.021 potnikov pa je bilo prepeljanih na čarterskih letih (le-teh je za 9,1 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju).

Tako na segmentu potnikov rednega letalskega prometa kot tudi čarterskih poletov so bili meseci tretjega kvartala dokaj uspešni, saj se je zaostajanje števila potnikov v primerjavi s primerljivim obdobjem lanskega leta v tretjem kvartalu pomembno znižalo (še ob polletju je bilo zaostajanje pri obeh kategorijah okrog 20 odstotno). Potnikov segmenta nizkostroškovnih letalskih prevoznikov je bilo v obravnavanem obdobju 71.874, kar predstavlja 6,3 odstotka vseh potnikov javnega potniškega prometa. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo skupno število potnikov teh prevoznikov sicer za 7,1 odstotek manjše, medtem ko je najpomembnejši in trenutno edini nizkostroškovni prevoznik na našem letališču število potnikov povečal za 1,4 odstotka. Za 2,2 odstotka je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poraslo število transfernih potnikov (211.576), ki v devetmesečnem obdobju predstavljajo 18,6 odstotka vseh potnikov javnega potniškega prometa.



Splošno letalstvo
V splošnem letalstvu je bilo v prvih devetih mesecih prepeljanih 4.405 potnikov, kar predstavlja 89,9 odstotka letnega načrta. Premikov letal je bilo 9.422, letni načrt je dosežen 96,6 odstotno. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pri številu potnikov zaostajamo za 45,3 odstotka, medtem ko je število premikov letal za 3,8 odstotka višje. Zaostajanje na nivoju števila potnikov je pripisati povečanemu obsegu prometa v prvi polovici lanskega leta zaradi predsedovanja Slovenije Evropski Uniji.

Tovorni promet
Skupno je bilo v prvih devetih mesecih leta 2009 oskrbljenega 9.880 ton tovora, kar predstavlja 24,2 odstotno znižanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008. Tovora, prepeljanega z letali, je bilo 4.605 ton (33,9 odstotka manj kot v prvem devetmesečju leta 2008), tovora, prepeljanega s kamioni pa 4.683 ton (14,3 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju). Pomemben del oskrbljenega tovora predstavljajo pošiljke hitre pošte, prepeljane tako z rednimi letalskimi linijami kot s kamioni. Na letališču so prisotni naslednji prevozniki hitre pošte: UPS, TNT, Fedex in DHL. Še posebej pomembna sta UPS in TNT, ki letališče JPL uporabljata tudi kot vozlišče za jugovzhodno Evropo. Letalski tovorni promet so v obravnavanem obdobju z rednimi kamionskimi linijami nadaljevali prevozniki Air France, Austrian Airlines ter Lufthansa, z občasnimi prevozi pa Malév, Cargolux, čŒSA, Adria Airways in drugi.



Kljub zaostajanju za finančnimi rezultati, ustvarjenimi v enakem lanskem obdobju, in seveda upoštevaje zunanje okoliščine, poslovanje družbe v tretjem kvartalu ocenjujemo kot dobro. V danih razmerah so dosegli soliden fizični obseg prometa in posledično ugodne poslovne prihodke, kar se je skupaj s prizadevanji na področju obvladovanja poslovnih odhodkov odrazilo na čistem poslovnem izidu v višini 6.706 tisoč evrov. Le-ta za 127,7 odstotka presega ustvarjenega v prvih šestih mesecih, letni načrt pa je dosežen 87,2 odstotno. Doseganje letnega načrta je solidno tudi na nivoju poslovnega izida iz poslovanja (znaša 7.196 tisoč evrov in dosega 87,6 odstotka letnega načrta) ter poslovnega izida pred davki (znaša 8.437 tisoč evrov in dosega 87,3 odstotka letnega načrta). Ustvarjeni poslovni prihodki znašajo 26.191 tisoč evrov, kar je sicer za 15,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju, vendar v načrtovanih okvirih (76,5 odstotka letnega načrta). V okviru načrta so tudi poslovni odhodki v skupni višini 18.995 tisoč evrov, ki dosegajo 73 odstotkov letnega načrta in za ustvarjenimi v enakem lanskem obdobju zaostajajo za 4,3 odstotka. Kot je bilo v preteklih poročilih že poudarjeno, skoraj 70 odstotkov oziroma 13.245 tisoč evrov poslovnih odhodkov (v enakem lanskem obdobju 67,3 odstotke) predstavljajo stroški dela in amortizacija, katerih prilagodljivost spremenljivemu obsegu prometa je kratkoročno gledano omejena. Obsežno investiranje v obnovo in razvoj letališča v zadnjih letih se namreč odraža v rastoči amortizaciji, tako v absolutnem znesku, še bolj pa v njenem deležu v poslovnih odhodkih. Omejevanje stroškov materiala in storitev, ki skupaj predstavljajo 21,2 odstotka poslovnih prihodkov, je bilo uspešno; posledično so tovrstni odhodki upadli za 12,5 odstotka in predstavljajo 29,3 odstotka vseh poslovnih odhodkov (v enakem lanskem obdobju 32 odstotkov).

V obravnavanem obdobju sta nad načrtovanimi vrednostmi tudi doseženi EBITDA in EBIT marži. Prva znaša 45,3 odstotka in za 2,9 odstotne točke presega načrtovano, medtem ko EBIT marža znaša 27,5 odstotka, kar je za 3,5 odstotne točke več v primerjavi z letnim načrtom. Zaostajata pa za doseženimi vrednostmi iz enakega lanskega obdobja, in sicer EBITDA marža za 5,5 odstotnih točk, EBIT marža pa za 8,6 odstotnih točk.

Poslovni prihodki
Poslovni prihodki v prvih devetih mesecih letos znašajo 26.191 tisoč evrov. Za ustvarjenimi v enakem lanskem obdobju zaostajajo za 15,6 odstotka, s tem da je bilo zaostajanje poslovnih prihodkov za lanskoletnimi najmanjše v tretjem kvartalu (za 10,8 odstotka), medtem ko je bilo še ob polletju 18,6 odstotno. Doseganje letnega načrta je 76,5 odstotno. Pretežni del poslovnih prihodkov (99,3 odstotka) predstavljajo prihodki od prodaje v višini 26.005 tisoč evrov. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so nižji za 14,7 odstotka, letni načrt pa je dosežen 76,3 odstotno. Na domačem trgu smo ustvarili 73,5 odstotka prihodkov od prodaje (19.103 tisoč evrov), kar je v načrtovanih okvirih in za 2,2 odstotne točke več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Zaostajanje za enakim lanskim obdobjem je 12,1 odstotno, v zadnjem kvartalu 11,6 odstotno (ob polovici leta je bilo 12,4 odstotno). Na tujih trgih (6.898 tisoč evrov oziroma 26,5 odstotka prihodkov od prodaje) se je sezonska komponenta izraziteje odrazila. Zaostajanje za enakim lanskim obdobjem je sicer 20,9 odstotno, vendar v zadnjem kvartalu le 8,7 odstotno (ob polletju je bilo še 28,5 odstotno). Letni načrt je na domačem trgu dosežen 76, na tujih pa 77,4 odstotno.



Glede na vrsto opravljenih storitev so 52,5 odstotka vseh poslovnih prihodkov realizirali z opravljanjem letaliških storitev, 19,4 odstotka s storitvami zemeljske oskrbe, 25,3 odstotka predstavljajo prihodki od komercialnih storitev, 2,8 odstotka pa drugi poslovni prihodki.

Poslovni odhodki
Na strani poslovnih odhodkov je prilagajanje znižanemu obsegu prometa težje, saj v strukturi poslovnih odhodkov prevladujejo stroški dela in amortizacija. Uvedli smo določene ukrepe v smislu racionalizacije, kar se odraža v za 4,3 odstotka nižjih poslovnih odhodkih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (znašajo 18.995 tisoč evrov). Znižanje je bilo doseženo predvsem z ukrepi v segmentu stroškov materiala in storitev (skupaj znašajo 5.557 tisoč evrov), ki so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za 12,5 odstotka. Manjše znižanje je bilo doseženo tudi pri stroških dela, ki so za 2,4 odstotka nižji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (znašajo 8.587 tisoč evrov), nasprotno pa strošek amortizacije obračunano amortizacijo v primerljivem lanskem obdobju presega za dva odstotka (znaša 4.658 tisoč evrov). Možnosti za prilagajanje spremenljivemu obsegu prometa so namreč na področju amortizacije in stroškov dela relativno majhne; predvsem amortizacija je posledica intenzivne obnove in razvoja letališča, s čimer zagotavljamo primerne kapacitete za opravljanje naše dejavnosti tudi v prihodnosti.

Doseženi poslovni odhodki predstavljajo 73 odstotkov letnega načrta. Doseganje letnega načrta je pri stroških dela 75,2 odstotno, pri amortizaciji 73,6 odstotno, najnižje, 69 odstotno, pa pri stroških materiala in storitev.



Bilančna vsota je na dan 30. 9. 2009 znašala 131.819 tisoč evrov, kar je za 6,3 odstotka več v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2008. V strukturi sredstev s 85,6 odstotnim deležem prevladujejo dolgoročna sredstva, od tega 65,3 odstotke predstavljajo nepremičnine, naprave in oprema, 19,5 odstotka pa dolgoročne finančne naložbe. Pretežni del kratkoročnih sredstev (14,4 odstotka bilančne vsote) predstavljajo poslovne terjatve (7,1 odstotka bilančne vsote) ter kratkoročne finančne naložbe (6,6 odstotka bilančne vsote). Med obveznostmi do virov sredstev prevladuje kapital z 92,3 odstotnim deležem, 4,7 odstotka pa predstavljajo kratkoročne obveznosti.

Investicije
Z namenom posodabljanja letališča smo v prvih devetih mesecih leta 2009 namenili za izgradnjo infrastrukturnih in komercialnih objektov ter za nabavo opreme za potrebe dejavnosti 13.061 tisoč EUR lastnih sredstev (kar predstavlja 70,7 odstotka letnega načrta). Med investicijami v izgradnjo objektov je najpomembnejša izvedba prve in druge faze rekonstrukcije vzletno-pristajalne steze v vrednosti 5.833 tisoč evrov. V sklopu te investicijske postavke je bila nabavljena vsa oprema za obnovo svetlobno-navigacijskega sistema, tudi za tretjo fazo, ki bo izvedena leta 2010. Zgrajena je bila povečava glavne letališke ploščadi in navezava s spojnico M na vozno stezo TWY A (v vrednosti 4.493 tisoč evrov). S tem je bila obstoječa ploščad povečana za 5 parkirnih pozicij za letala tipa C. Ob razširjeni ploščadi se gradi objekt za garažiranje sredstev službe za sprejem in odpravo letal, zanj smo porabili 1.282 tisoč evrov.

Pomembno pridobitev v okviru opreme za potrebe dejavnosti predstavlja nakup dveh EDS (explosive detection system) naprav za pregled oddane prtljage v skupni vrednosti 560 tisoč evrov; z njima smo nadomestili dve podobni dotrajani napravi, hkrati pa prispevali k večji varnosti, saj omogočata lažje odkrivanje večjega nabora eksplozivov.



Vrednost delnice AELG je v prvih devetih mesecih leta 2009 porasla za 27,2 odstotka in presegla rast indeksa SBI20 (porast za 16,4 %). Enotni tečaj delnice na dan 30. 9. 2009 je znašal 31,81 evra za delnico, medtem ko je povprečni enotni tečaj v omenjenem obdobju znašal 29,51 evra za delnico. Svojo najvišjo vrednost je delnica dosegla 2. junija, ko je njen enotni tečaj znašal 33,66 evra. Najvišji promet z delnicami AELG je bil opravljen 16. septembra 2009, in sicer v višini 293,7 tisoč evrov. Skupno je bilo z delnico opravljenega za 4,5 milijona evrov prometa, kar predstavlja 0,6 odstotka vsega prometa Ljubljanske borze. Tržna kapitalizacija na dan 30. 9. 2009 znaša 61,6 milijonov evrov (0,3 odstotka tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi).

Ocena doseganja načrta za leto 2009
Upoštevaje neugodne razmere na področju letalskega prometa, napovedi letalskih prevoznikov ter splošne gospodarske ocene smo v juniju 2009 sprejeli rebalans poslovnega načrta. V njem so zmanjšali prvotno načrtovani fizični obseg prometa za leto 2009 in sicer pri potnikih za tri, pri premikih letal za slabih pet ter pri tovoru za dobrih 21 odstotkov. Glede na opravljen fizični obseg prometa v prvih devetih mesecih ocenjujemo, da bomo načrt za leto 2009 dosegli. Neugodni trendi fizičnega obsega prometa v letu 2009 se odražajo tudi v finančnih podatkih za leto 2009. Glede na poslovne rezultate v prvih devetih mesecih in predvidevanja do konca leta pa ocenjujemo, da bomo načrtovan poslovni rezultat dosegli. Glede na poglabljanje gospodarske krize ter posledično manjši obseg prometa, smo z rebalansom posegli tudi na področje v letu 2009 načrtovanih investicij, ki smo jih predvideli v višini 18,5 mio evrov. Intenzivnost izvajanja investicij je prilagojena nujnosti posameznih investicij in razmeram na trgu.

Fotografije: Borut Podgoršek
Vir: Aerodrom Ljubljana