Mere: | |
- skupna dolžina | 22,15 m |
- premer rotorja | 18,90 m |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 210 km/h |
- dolet | 445 km |
Tudi ta Westlandov helikopter je dejansko licenčno zgrajena izvedba ameriškega helikopterja Sikorsky S-58, namenjena protipodmorniškemu boju. Wessex HAS (Helicopter Anti-Submarine) Mk 1 je bil v operativni rabi od leta 1962, kmalu so se zanj začele zanimati Kraljevske letalske sile in dve leti kasneje so izdelali verzijo za prevoz 16 vojakov. Sledile so še izboljšane protipodmorniške verzije, britanska vojna mornarica pa je za svoje marince naročila desantno verzijo HU.Mk 5. Deloval je z letalonosilk, s katerih je prevažal enote komandosov.
Helikopterji HU.Mk 5 so imeli izredno pomembno vlogo v falklandski vojni, v kateri se je izkazal za zanesljivega v tamkajšnjih težavnih vremenskih razmerah, kjer so bila naprezanja ogromna.
Tehnični podatki:
Westland wessex
Mere: | |
- skupna dolžina | 14,7 m |
- premer rotorja | 17 m |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 195 km/h |
- dolet | 628 km |
- tovor | 2100 kg |
Zmogljivosti: | |
- dolet | 1102 km |
- hitrost manevriranja | 205 km/h |
EH Industries je skupna družba italijanske Aguste (iz Cascine Costa di Sanmarate) in britanskega GKN Westlanda (iz Yoevila), ustanovljena leta 1980. Vsekakor je sodelovanje med družbama, posebej pri projektu večnamenskega helikopterja EH101, v letu 2000 vodilo do združitve v družbo Agusta/Westland.
Že leta 1980 sta Italija in Velika Britanija začeli skupaj snovati helikopter za protipodmorniški boj. Prve komponente so začeli izdelovati marca 1985. Izdelali so kar devet prototipnih helikopterjev in testno konstrukcijo za obremenitvene preskuse na tleh, prvi PP1 (ZF641), je prišel iz proizvodnje 7. aprila 1987 v Yeovilu. Po testiranjih na tleh je prvič vzletel 9. oktobra 1987. Drugi PP2 je vzletel 26. novembra istega leta v Italiji, nato pa se je zaradi okvare rotorja leta 1993 zrušil in odložil preizkušanje in razvoj za vsaj pol leta. Proti koncu osemdesetih let sta zatem nastali mornariški verziji, sledili sta še kopenska in civilna verzija - slednja leta 1990 v Angliji in leto kasneje v Italiji. Sprva so se za EH101 zanimali predvsem v Kanadi in njihovi vojni mornarici, vendar je njihovo obetavno naročilo leta 1998 padlo na vsega 15, vendar je bila pogodba za 15 cormorantov (kot so Kanadčani poimenovali svojo mornariško izvedenko EH101) vredna nad 400 milijonov USD. Toliko pomembnejša je bila zato odločitev nordijske četvorke, Danske, Norveške, Finske in Švedske, da kupi več kot 70 teh večnamenskih helikopterjev. Prav lahko bi se EH101 znašel tudi v vlogi ameriškega predsedniškega helikopterja, čeprav je to v trenutku ne najbolj toplih ameriško-evropskih odnosov docela nemogoče. Ali pač, saj sta tako Velika Britanija kot Italija ostali veliki zaveznici ZDA.
Aprila 1990 so se odločili, da bodo vsi EH-101 za Kraljevsko mornarico opremljeni z turbogrednimi motorji Rolls-Royce/Turbomeca RTM.332-1. Testni helikopter PP4 s temi motorji in opravili vse potrebne preskuse.
Helikopter je pridobil 'civilni'certifikat o plovnosti novembra 1994. Proizvodnja merlina je potem stekla zgodaj v letu 1995. Prvi serijski helikopter je poletel decembra 1995, Kraljevska mornarica pa ga je uvedla v uporabo 27. maja 1997. RAF je prve dobila decembra 2001. Januarja tega leta pa so jih dobili tudi v Italijanski mornarici.
Trup letala je zgrajen večinoma iz aluminijevih zlitin, le zadnji del trupa in repni del sta delno zgrajena iz kompozitnih materialov. Helikopter je glede gabaritov nekoliko manjši od sea kinga, kar mu omogoča delovanje z istih fregat in uporabo istih hangarjev. Vseg devet predserijskih helikopterjev je bilo opremljenih z General Electricovimi turbogrednimi motorji CT7-2A (moč 1289kW). Angleške helikopterje so opremili z turbogrednimi motorji RTM.322 (moč 1724 kW). Ostali helikopterji so opremljeni z turbogrednimi motorji T700-GE-T6A (moč 1278 kW). Helikopter ima uvlačljivo pristajalno podvozje. Kokpit je »steklen« in ima vgrajeno najsodobnejšo avioniko, ki omogoča letenje v vseh vremenskih razmerah. Mornariški EH-101 so opremljeni tudi z radarjem APS-
Leta 2001 so EN-101 naročili Portugalci in Danci za operacije SAR.
Westland/Agustin helikopter EH-101 ponuja precej večji dolet in nosilnost kot podobni mornariški helikopterji, med drugim pa tudi izredno učinkovite protiladijske rakete AM.39 exocet.
Tehnični podatki:
EH Industries EH101
Italija/Velika Britanija
Tip: trimotorni večnamenski helikopter
Posadka: 2 pilota, v protipodmorniški verziji še 2 operaterja sistemov in senzorjev; do 30 potnikov, v vojaškotransportni izvedbi 30 sedežev ali do 16 nosil
Pogon: trije turbogredni motorji Rolls-Royce Turboméca RTM322-01/8 ali RTM332-02/8 v britanskih izvedenkah in General Electric T700-GE-T6A za italijansko mornarico; v civilnih izvedenkah motorji GE CT7-6
Moč ob vzletu:
3 x 1.566 kW z RTM322-01/8
3 x 1.521 kW s T700-GE-T6A ;
3 x 1.432 kW s CT7-6
Kontinuirana moč:
3 x 1.230 kW s CT7-6
3 X 1.394 kW z RTM322-01/8;
3 x 1.327 kW s T700-GE-T6A
Mere: | |
- dolžina trupa | 19,53 m |
- dolžina z rotorjem | 22,81 m |
- višina | 6,65 m (z vrtečima rotorjema) |
- širina | 2,8 m |
- premer glavnega rotorja | 18,59 m |
- premer repnega rotorja | 4,01 m |
- disk glavnega rotorja | 271,5 m2 |
- disk repnega rotorja | 12,65 m2 |
Kabina | |
- dolžina | 7,09 m v mornariški in |
- širina | 2,49 m |
- višina | 1,9 m (v civilni izvedenki heliliner) |
- prostornina | 29 m3 v mornariški in |
Mase: | |
- prazen | 10.500 kg mornariški, 10.250 merlin HC mk. 3 |
- tovor | 2850 kg (heliliner), 3120 kg (merlin HC mk.3) |
- obešeni tovor | do |
- največja masa | 14.600 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 310 km/h |
- gospodarna hitrost | 278 km/h |
- vrhunec leta | 4575 m |
- največji dolet | 1130 km (heliliner), 2093 km (merlin CH mk. 3) |
- trajanje leta | 300 min |
Splošno znana oznaka zanj je »sluf« ali »short little ugly fucker«, zasnovali pa so ga v šestdesetih letih kot lahko palubno jurišno letalo. Izhaja sicer iz lovca F-8 crusader, vendar se od njega precej razlikuje. Z njim so hoteli nadomestiti manjšega A-4 skyhawkea. Izkazalo pa se je, da je corsair II precej več kot le lahki jurišnik in tako so ga za lovskobombniške naloge začeli uporabljati tudi v Letalskih silah ZDA. Kasneje so ga nadomestili z jurišniki A-10, namensko zasnovanimi letali za neposredno podporo kopenskim silam. Kljub temu ga je letalstvo vojne mornarice obdržalo na palubah letalonosilk, nekaj jih je sodelovalo še celo v zalivski vojni, potem ko so si vojne izkušnje nabrali v bojih v Vietnamu, Libanonu in na Grenadi ter posegih v Libiji in Panami.
Tehnični podatki:
Vought A-7 corsair
ZDA
Tip: lahki jurišnik in lovskibombnik
Mere: | |
- dolžina | 14,06 m |
- razpon kril | 11,81 m |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost nad morsko gladino | 1121 km/h |
- dolet v režimu visoko-nizko-visoko | 1432 km |
- največji bojni tovor | 9072 kg |
- vzletna steza (z največjim bojnim tovorom) | 1524 m |
Mere: | |
- dolžina | 34,35 m (37,05 m) |
- višina | 9,02 m (9,14 m) |
- razpetina kril | 29,00 m |
- površina kril | 127,3 m2 |
Mase: | |
- operativna praznega | 27.500 kg (29.500 kg Tu-134A) |
- največja vzletna masa | 44.500 kg (47.000 kg Tu-134A) |
Zmogljivosti: | |
- največja potovalna hitrost | 900 km/h |
- optimalna potovalna hitrost | 750 km/h |
- dolet | 3020 km (3400 km Tu-134A) |
Mere: | |
- dolžina | 31,26 m |
- višina | 9,38 m |
- razpetina kril | 29,77 m |
- površina kril | 83,22 m2 |
- premer trupa | 4,00 m |
Kabina | |
- dolžina | 17,84 m |
- širina | 3,57 m |
- višina | 2,15 m |
Mase: | |
- operativna praznega | 38.360 kg |
- največja vzletna masa | 47.900 kg |
- gorivo | 9450 kg |
- največja brez goriva | 41.500 kg |
Zmogljivosti: | |
- optimalna potovalna hitrost | 800-820 km/h |
- največja višina | 10.600 m |
- vzletna razdalja | 1960 m |
- dolet | 3150 km |
Cena: 19 milijonov USD
Uporabniki: proizvajalec naj bi imel okoli 100 rezervacij–naročil, načrtujejo proizvodnjo nekako do 300 letal v prihodnjem obdobju.
Nazaj
Razvijati so ga začeli sredi osemdesetih let, zasnovan pa je bil za tiste čase zelo sodobno. Zgledoval se je po v osemdesetih letih zelo uspešnem Boeingovem modelu B757, s katerim ne more skriti podobnosti. Predvsem so s tem letalom skušali najti zamenjavo za trimotorne Tu-154, v deželah Varšavskega sporazuma jih je bilo namreč kar veliko število.
Projekt se je uresničeval zelo počasi, še najbolj pa so ga odlagale zamude pri razvoju potisnikov Perm PS-90A. Tako je do prvih letov prišlo šele v letu 1994, motorji PS-90A pa so bili nared za operativno rabo šele v letu 1997. Hkrati s civilno so preizkušali še tovorno izvedenko.
Pri Tupoljevu so se zaradi težav z ruskim proizvajalcem motorjev in zaradi ambicioznih načrtov prodaje letala na tujih trgih odločili za sodelovanje z britanskim Rolls-Roycem, ki jim je prodal enake motorje, kot poganjajo Boeingovega 757, torej RB511. To »zahodnjaško« inačico so poimenovali Bravia Tu-204, korak pa je pospešil naročila za letalo med državami skupnosti držav bivše Sovjetske zveze, zanj pa so se ogreli tudi na Bližnjem vzhodu.
Naslednja koraka pomenita verzijo Tu-214 z izboljšanimi zmogljivostmi in pa T-234 s skrajšanim trupom in doletom, povečanim kar na 9000 km.
Tehnični podatki:
Tu-204
SZ
Tip: potniško letalo srednjega doleta
Proizvajalec: Aviacionnij naučno-tehničeski kompleks imeni A.N.Tupoljev OAO, Rusija
Posadka: 3
Potniški sedeži: 196 do 214
Tovor: do 29.000 kg
Pogon: dva turboventilatorska motorja Perm PS-90A s 156,8 kN potiska ali Rolls-Royce RB-211-535E s 181,1 kN potiska
Mere: | |
- dolžina | 46,1 m |
- razpetina krila | 41,8 m |
- površina kril | 182,4 m |
Mase: | |
- operativna praznega | 58.300 kg |
- največja vzletna masa | 107.900 kg |
Zmogljivosti: | |
- optimalna potovalna hitrost | 850 km/h |
- največja višina | 12.600 m |
- dolet | 6500 km, z največjim tovorom 4000 km |
Cena: okoli 20 milijonov USD
Uporabniki: različni letalski prevozniki v Rusiji in državah nekdanje Sovjetske zveze, Egipt (15 v tovorni izvedenki).
Nazaj
Mere: | |
- dolžina | 47,90 m |
- višina | 11,40 m |
- razpetina kril | 37,55 m |
- površina kril | 201,5 m2 |
Kabina | |
- širina | 3,58 m |
- višina | 2,02 m |
Mase: | |
- operativna praznega | 43.500 kg (55.300 kg – Tu-154M) |
- največja vzletna masa | 90.000 kg (100.000 kg – Tu-154M) |
- gorivo | 39.750 kg |
- največja brez goriva | 74.000 kg |
- največja pristajalna | 80.000 kg |
- tovor | 18.000 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 975 km/h |
- optimalna potovalna hitrost | 900 km/h, 950 km/h (Tu-154M) |
- največja višina | 12.100 m |
- vzletna razdalja | 2500 m |
- dolet | 3460 km (Tu-154M, 6600 km ) |
Cena: 7 milijonov USD (2000)
Uporabniki: čŒeška, Rusija, Severna Koreja, Poljska, Nemčija (za misije »Open Sky«), Slovaška, Azerbajdžan; danes je še 73 uporabnikov skupaj skoraj 300 najsodobnejših izvedenk Tu-154M.
Nazaj
Tudi mornariška patruljna verzija Tu-142 »bear« je nastala na osnovi bombnika iz zgodnjih petdesetih let. Letalo poganjajo štirje izredno močni turbopropelerski motorji, ki ženejo po dva nasproti vrteča se štirikraka propelerja premera kar
»Bear« je bil pogost opazovalec Natovih mornariških vaj na vseh morjih in oceanih, pogosto so ga opazili tudi nad Severnim Atlantikom, kjer je preizkušal britansko zračno obrambo.
Gre pravzaprav za letalo Tu-95 »bear«, ki v mornariški različici nosi oznako Tu-142 »bear«.
Tehnični podatki:
Tupoljev Tu-142 »bear«
SZ
Posadka: 9
Tovor: ni podatka
Mere: | |
- dolžina | 51,5 m |
- višina | 12,2 m |
- razpon kril | 50,04 m |
- površina krila | 289,9 m2 |
Masa: | |
- masa | 91800 kg |
- največja vzletna | 185.000 kg |
Zmogljivosti: | |
- hitrost patruljiranja | 925 km/h |
- dolet | 16.000 km |
Oborožitev: (protipodmorniška verzija) osem samovodljivih protipodmorniških torpedov
Nazaj