Prvi človek, ki je letel z nadzvočno hitrostjo, je bil Chuck Yeager. Izurjeni vojaški pilot je s pomočjo B-29, ki je njegovo letalo Bell X-1 poneslo na višino 6000 m, 14. 10. 1947 dosegel hitrost zvoka. Sledila so mu serijsko izdelana lovska letala F-100 super sabre in F-104 starfighter. Konec petdesetih let je bila zahtevana hitrost za prestreznike dosegla machovo število 2.
Ti naj bi po prejetem alarmu v desetih minutah dosegli nasprotnikove bombnike. Nastajala so letala tretje generacije MiG-21, Mirage III, lightning F.1A in mnoga druga. Razvoj prestreznikov in njihova uporaba je bila zelo draga. Prestreznik F-106 je bil kar desetkrat dražji od F-86. Vojska se je zato usmerila tudi v razvoj raket. Rakete zrak – zrak in zemlja – zrak so spremenile taktiko bojevanja, saj nasprotnika ni bilo več potrebno videti, da bi ga sestrelil.
To je na svoji koži občutil tudi pilot vohunskega letala Lockheed U-2 Gary Powers. Sovjeti so ga maja 1960 sestrelili z višine 22 km. Powers se je izstrelil iz letala in končal v rokah Sovjetov, ki so ga po pogajanjih predali ZDA. Hladna vojna je dosegla vrhunec 1962 leta, ko so Sovjeti gradili izstrelišče raket srednjega dosega na Kubi. Tam so sestrelili tudi drugo letalo U-2 in pilot tega letala je postal tudi edina žrtev hladne vojne, ki bi lahko terjala smrt milijonov ljudi. Plod hladne vojne je tudi Lockheedovo strateško izvidniško letalo SR-71 blackbird.
Black bird velja za najhitrejše in najvišje leteče letalo s posadko na svetu. Ameriški izvidnik je dosegel hitrost 3529,56 km/h in višino 30 km. SR-71 je sicer zbir vrhunske tehnologije, ki jo zaokrožuje radarska neopaznost
(stealth). Ta lastnost pa je postala ključna pri izdelavi vseh sodobnih vojaških letal zadnjih generacij (F-117, B-2, F-22, JSF F-35).
Vse to pa ne bi bilo mogoče brez razvoja vojaške tehnologije, ki so jo več kot uspešno uvajali tudi v civilno uporabo. V sredini sedemdesetih let so namreč v lovce, kot sta F-14 tomcat in F-15 eagle, vgradili veliko elektronike, ki je pilotom omogočala lažje delo. Razvoj sodobnih konstrukcijskih materialov pa je konstruktorjem omogočal dosegati nemogoče.
To je bilo obdobje, ko so nastajala najimenitnejša bojna letala, ki še danes predstavljajo hrbtenico vojnih letalstev. Težko bi našteli vse, še težje pa se je odločiti, katerih ne bi. Tu so torej harrier, F-16, F-18, tornado, mirage 2000, MiG-29, Su-27, gripen, radarsko slabo opazen F-117, F-22 in nenazadnje eurofighter.
V operativno uporabo prihaja tudi skupni lovski bombnik JSF F-35, ki naj bi bil po napovedih verjetno zadnje zahodno bojno letalo s posadko. Brezpilotna letala (UAV) danes že uporabljajo v različne namene, medtem ko bojna brezpilotna letala (UCAV) šele preskušajo. Sodobna tehnologija je torej pregnala človeka od tam, kamor si je pred sto in več leti tako močno želel priti.
UAV (unmanned aerial vehicle) pomeni brezpilotni letalnik torej letalnik brez posadke. Prve modele UAV, ki so bili precej nezanesljivi je v 70. ih začela uporabljati izraelska vojska. Novost je terjala veliko raziskovalnega dela, ki pa od zažetka ni obradila željenega sadu. Izraelci so namreč izgubili velik del svojih prvih UAV-jev.
Strateški UAV-ji, kot so Eagle, Global Hawk in Predator, ki letijo na misije izven vidnega dosega zemeljske postaje pa za komunikacijo uporabljajo druge poti. Najbolj pogosto se poslužujejo satelitske komunikacije, ki omogoča komunikacijo med nadzornim centrom in UAVjem tudi izven vidnega območja. V določenih primerih pa komunikacija poteka tudi preko drugega UAVja. To je posebej učinkovito v primeru goratega področja, kjer nadzorni center ne vidi obeh UAVjev ampak samo enega. Takrat so podatki preko vidnega UAV posredovani v nadzorno postajo.
Prvotni nemen UAV-jev je torej nadzor, izvidovanje in obveščevanje. Za to pa so opremljeni z različno opremo in merilnimi inštrumenti. Osnovna oprema je večini UAV-jve skupna.
Opremljeni so z elektro optičnimi senzorji. To so dnevna kamera, ki prenaša živo sliko in infrardeča kamera za nočno opazovanje. Strateški UAV-ji pa imajo lahko vgrajen tudi sintetični režni radar, ki skenira površino, sistem za izogibanje trčenju v zraku in laserski označevalec.
UAVje so uspešno uporabli v operaciji Iraqi freedom v Iraku in enduroing freedom v Afganistanu. V takih situacijah je zelo pomembno, da je plovilo pravilno konstruirano in kompatibilno z civilnimi sistemi. Konstruirani so za uporabo v času vojn, kriz in tudi mirovnih operacij. To pomeni, da so vsi kritični deli sistemov podvojeni. Poskušali so doseči varnostni nivo, ki ga dosegajo vsa civilna letala. UAVji pa so kompatibilni tudi s civilnim letalstvom. V času kriz ali mirovnih operacij je zračni prostor pod nadzorom civilnih oblasti. Eagla je opremljen z opremo, ki mu omogoča vključitev v sistem civilne kontrole letenja. To pa pomeni, da lahko brezpilotna plovila uporabljamo tudi v civilne namene.
UAV je lahko uporabljen za slikanje območja, ki je bilo prizadeto v naravnih nesrečah. Tako lahko sprožijo reševalne akcije in ocenijo škodo na objektih in v naravi. Prav tako jih lahko uporabljajo za komunikacijske poti, opazovanje okolja, vremena in v pomoči policiji.
Ob vsem tem se seveda pojavlja vprašanje stroškov, ki jih imajo njihovi uporabniki. V represivnih organih stroški sicer niso prvotnega pomena, a vendarle je uporaba UAV jev praviloma mnogo cenejša, kakor uporaba plovil s posadko. Ekipa, ki vzdržuje strateške UAVje je štiri krat manjša kot pri primerljivem letalu. Šolanje posadke, ki upravlja z njimi pa je mnogo cenejše. Eksploatacijski stroški UAVjev so torej nižji in to dela UAVje zelo zanimive.
Brezpilotni letalniki, danes opravljajo nebojne naloge. V prihodnosti pa je pričakovati, da bodo UAVje opremili tudi z bojnim tovorom. Bojne UAVje oziroma UCAV (C=combat) so že uspešno preskusili pri Boeingu s prototipom X-
Letalniki brez posadke vse bolj nadomeščajo različna vojaška letala. Po ocenah analitikov, naj bi bil JSF F-35 skupni lovski bombnik, ki ga razvija Lockheed Martin zadnje zahodno bojno letalo sposadko. V uporabo naj bi prišel leta 2008, uporabljali pa naj bi ga vsaj naslednjih 25 let. Takrat pa naj bi bojno vlogo letal prevzeli UCAVi.
več: Brezpilotni letalniki, 15. marec 2008
Domov
V pripravi ...
V pripravi ...
V pripravi ...
V pripravi ...
V pripravi ...
A310MRTT | KC-10 | KC-135 | KC-767
An-12 | An-70 | An-124 | An-225 | A400M | C-5 | C-17 | C-27J | C-130J | C-141 | C-160 | C-235/-295 | G222 | Il-76 | L-410
V sklop transportnih letal smo uvrstili vse tipe transporterjev, tako civilne kakor vojaške in tudi leteče cisterne. Tu boste našli tudi večnamenske transporterje MRTT.
Bralci ste vabljeni, da nam pošljete opise transporterjev, ki jih tu niste zasledili, in imate o njih mogoče kaj napisano.