Razstava LETEčŒI čŒLOVEK, Stanko Bloudek (1890 – 1959)

bloudkovo_letalo_sraka_1926.jpgV letošnjem letu obeležujemo 50-letnico smrti Stanka Bloudka, letalskega pionirja, konstruktorja, izumitelja, vsestranskega športnika in graditelja. Bloudek je vizijo o letečem človeku združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri konstruiranju letal in kasneje razvoju ter konstruiranju smučarskih skakalnic in letalnic doma in v tujini. V Tehniškem muzeju Slovenije smo se odločili, da  njegovemu življenju in delu  posvetimo razstavo z naslovom Leteči človek, Stanko Bloudek (1890-1959). Projekt smo pripravili v sodelovanju z različnimi institucijami in strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo poskušali osvetliti vsa področja Bloudkovega delovanja (šport, letalstvo, skakalnice, arhitektura, konstruiranje.

Ob razstavi bo izšel tudi katalog z naslovom Leteči človek. Stanko Bloudek (1890 -1959). Razstavo bo spremljal pester program (delavnice, predavanja, delovni listi, okrogle mize), namenjen različnim skupinam obiskovalcev in bo objavljen na spletni strani.

STANKO BLOUDEK
bloudek_portret.jpgStanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji slovenski materi in češkemu očetu, ki je v mestu delal kot rudarski inženir. Po maturi, leta 1908, se je Bloudek odpravil v Prago, kjer je bil najprej  vpisan na likovni akademiji, vendar je že po letu dni spoznal, da je tehnika njegova strast in se prepisal na nemško tehniško visoko šolo. čŒeprav formalno ni diplomiral, so mu kasneje zaradi sposobnosti in uspehov priznavali inženirski naziv.

Letala so Bloudka navduševala že v dijaških letih, ko se je začel ukvarjati z modelarstvom, preučeval je ptičji let in celo seciral golobe. Ko je pridobil več fizikalnih in tehničnih znanj, so njegovi modeli uspešno poleteli. V Pragi je skupaj s prijatelji najprej izdelal brezmotorno, nato pa skonstruiral enokrilno motorno letalo Racek (Galeb). Leta 1911 je sledilo dvokrilno letalo z imenom Libela (Kačji pastir).

Od jeseni 1911 do jeseni 1913 je Bloudek služboval v Trutnovu na čŒeškem, za Mariborčanom Welsom in modelarjem Podgornikom je Bloudek dobil službo kot tretji letalski strokovnjak iz Slovenije. Njegovo glavno delo je bila predelava tedaj že slovitega enosedežnega motornega letala Taube v večsedežno letalo, izpeljanko Schwalbe. V tem času se je začel zanimati za šport, ki se je iz domene premožnejših družbenih slojev začel spreminjati v množično gibanje. V okolici Trutnova je začel resneje smučati. Pozimi leta 1912 je izvedel eksperiment, za katerega je improviziral majhno skakalnico.

Neposredno pred prvo svetovno vojno in med njo je Bloudek štirikrat menjal kraje in podjetja svojega delovanja. Najprej je deloval v Nemčiji, pri Deutsche Flugzeugwerke (DFW) v Lindenthalu pri Leipzigu, nato pri Thoene & Fiala na Dunaju, pa v Oesterreichische Flugzeugfabrik (Oeffag) v Dunajskem Novem mestu in naposled v Ungarische Flugzeugwerke (Ufag) v Budimpešti. Omenja se tudi njegov obisk tovarne Albatros Werke v Berlinu, kamor so ga najverjetneje poslali na izpopolnjevanje, saj so bili albatrosi najbolj znana nemška letala iz prve svetovne vojne.

bloudek_pred_libelo.jpg

Od leta 1918 pa do smrti je živel v Ljubljani.  Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji enokrilnega motornega letala Sraka (1923-1925) in kasneje dvosedežnega letala Bloudek XV, ki se ga je prijelo ime Lojze (1928/29). Ko se je leta 1934 pilot letala smrtno ponesrečil, se je Bloudek dokončno odpovedal nadaljnji gradnji letal. Intenzivneje se je začel ukvarjati s konstruiranjem helikopterja, ki ga je načrtoval že leta 1917, in razvojem varnega letenja s to napravo. Dlje od poskusov z modeli na tem področju pa ni prišel.

V letih po prvi svetovni vojni se je Bloudek ukvarjal tudi s praktičnim izumiteljstvom (patentiral je npr. plombo za vagone). Imel je svoje podjetje, s katerim se je leta 1933 pridružil  delniški družbi Automontaža, kjer je bil solastnik podjetja in konstruktor. V Automontaži so leta 1934 izdelali tudi prvi slovenski osebni avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW.

Bloudek pa ni bil zgolj konstruktor in izumitelj, temveč tudi vsestranski športnik, ki se je s številnimi športi ukvarjal tekmovalno in ljubiteljsko. Sicer pa je bil Bloudek vsestranski športnik ne samo po številu panog, v katerih je deloval, temveč tudi po načinu delovanja: od lastne aktivnosti v tekmovalnem in pozneje rekreativnem športu, do uvajanja novih panog, od organizacijskega in trenerskega dela, do načrtovanja športnih igrišč in pripomočkov. Sodeloval je pri ustanovitvi nogometnega kluba Hermes (1909) in leta 1912  je postal član S.K. Ilirija. Največ prizadevanj je vložil v napredek lahkoatletske, plavalne in drsalne sekcije s hokejem, pojavljal pa se je tudi na teniških igriščih in namiznem tenisu.

bloudkovo_letalo_lojze_1930.jpg

Bil je slovenski prvak v metanju diska (1920), zmagal je v svoji kategoriji na avtomobilski dirki na Ljubelj (1926), in bil je večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju (1926, 1927, in 1929- leta 1928 tekmovanja ni bilo). V Ljubljani je zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis,  ki so jih pozimi spreminjali v drsališča, svetlobni park za nočne tekme, ki ga je patentiral, olimpijski bazen, zimski bazen in 10 m visok skakalni stolp v športnem kopališču Ilirija, in atletsko stezo. Javnost pa ga najbrž najbolje pozna kot konstruktorja smučarske letalnice v Planici, manj znano pa je dejstvo, da je bil graditelj vrste manjših skakalnic v drugih slovenskih krajih (izdelal je načrte za približno 100 smučarskih skakalnic), pri največjih, tudi v tujini (zlasti v Oberstdorfu in Kulmu), pa je sodeloval z nasveti. Po drugi svetovni vojni je bil je predsednik Fizkulturnega odbora Slovenije in vodja Projektivnega biroja športne zveze Slovenije. Med leti 1947 in 1951 je bil predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja - do danes edini Slovenec, ki je opravljal to funkcijo.

Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1959, med pisanjem pisma v zvezi z načrtovano gradnjo smučarskih skakalnic po Jugoslaviji. Po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije, ki jo zaslužnim športnikom podeljujejo od leta 1965.


Razstava bo na ogled do 29. novembra 2009. Od 3. decembra 2009 do 15. februarja 2010 bo razstava na ogled v Mestnem muzeju Idrija.

LETEčŒI čŒLOVEK
Stanko Bloudek (1959-2009)

Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki 23.4. 2009 do 29.11.2009

Avtor: dr. Sandi Sitar
Soavtorji razstave: mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifko, Jelko Gros in Tomaž Verdnik
Vodja projekta: Irena Marušič
Oblikovanje in postavitev: Miha Turšič
Prevod in lektura: Melita Silič
Multimedijska prezentacija: Avdiovizualni sistemi Lambda s.p.

Projekt Leteči človek so omogočili:
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Arhiv Republike Slovenije
Avstrijski kulturni forum v Ljubljani
Candy Hoover d.o.o.
Center šolskih in obšolskih dejavnosti
Glasbena šola Vrhnika
Gornjesavski muzej Jesenice
Janez let d.o.o
Mestni muzej Idrija
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Muzej športa
Pivovarna Rambousek, čŒeška
Primož Iskra
Radiotelevizija Slovenije
Slovenska kinoteka
Slovenski etnografski muzej
Veleposlaništvo Zvezne Republike Nemčije
Veleposlaništvo Republike čŒeške v Sloveniji
Zavod Bunker
Zgodovinski arhiv Ljubljana
Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Idrija

Vir: Tehniški muzej Slovenije