Življenje v reševalnem helikopterju

heli_flymed.jpgčŒudovito jutro na pustno nedeljo se je delalo v smučarskem središču na avstrijskem Koroškem Mokrine, ko je ekipa dežurnih helikopterskih reševalcev že čakala na prvi polet. Radiolog in pilot Oliver Stastny, zdravstveni tehnik in navigator Rudolf Janz in »Notärzt« v helikopterju, sicer slovenski kirurg asist. mag. Jurij Gorjanc, so bili že pripravljeni, ko sva s fotografom Urbanom vstopila v njihovo bazo v Sonnenalp tik pod prelazom Mokrine. Še pred zajtrkom so nama iz zraka pokazali, kaj počnejo, zakaj in kako.

Zdaj razumete, zakaj sem raje pilot kot pa radiolog, mi je smeje, ko smo vzleteli nad bele strmine in vrhove priljubljenega koroškega smučišča, rekel pilot Oliver Stastny. »Da, da,« mi je celo uspelo reči, omamljeni od razgleda na bele, od sonca posadka_flymed.jpgobsijane vrhove gora in osupli nad lahkostjo in tišino, s katero se je premikal EC 135. »Za poškodovanega bolnika je izjemno pomembno, da pristajanja in vzletanja ne občuti,« spet pravi in se ves čas smeje. »Naš odzivni čas - od klica, do prihoda do bolnika - je do 15 minut, pol ure po nesreči je človek že v bolnišnici,« mirno razloži statistiko. Po navadi jih prepeljejo v najbližjo bolnišnico, v Beljak, bolnike s poškodbo glave, hrbtenice in otroke pa v Celovec.

»Tu smo samo zato, ker je lokalna skupnost Šmohorja v Ziljski dolini želela imeti na tako velikem smučišču helikoptersko reševalno bazo. Hitrost reševanja in udobje ljudi, ki se poškodujejo, je na prvem mestu. Letimo skoraj do vsakega, ki se poškoduje. Danes bo na smučišču deset tisoč ljudi,« pri zajtrku razloži Jurij Gorjanc. »Å½e to, da na moji čeladi piše Notärzt, pove vse. Zdravnika je treba čim prej spraviti do bolnika, « pojasni. Sistem avstrijskega helikopterskega reševanja je v Avstriji dodelan in pregovorno – kot na splošno njihov zdravstveni sistem– urejen. Ve se, kam se leti, kdaj se leti, kdo leti, kakšni so postopki, protokoli in finančno kritje. Vse je znano in dogovorjeno, vsaka ekipa v pripravljenosti ima helikopter.

Mož iz slovenske Koroške
zdravila_flymed.jpgJurij Gorjanc je kirurg s slovensko medicinsko fakulteto, doma s slovenske strani Koroške. Med avstrijske helikopterske reševalce ni zašel po naključju. Kdor ga pozna, ve, da pomagati ljudem jemlje dobesedno kot svoje življenjsko poslanstvo. Brez sramu pove, da je urgentna medicina zanjživljenjski hobi, ki ga jemlje zelo resno. Pred nekaj leti je svojo službo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec – tam se je dokazal kot odličen kirurg, vodil  je ambulanto za bolezni dojk in si zamislil organizacijo dnevne bolnišnice – zamenjal za službo na avstrijski strani Koroške. Odšel je čez mejo, v Šentvid ob Glini, v bolnišnico usmiljenih bratov. Bolnišnica odlično dela tudi najtežje, »terciarne« onkološke operacije, kot so operacije tumorjev trebušne slinavke in jeter, pa je komaj tako velika kot slovenjgraška. »Preprosto ni omejitev. Onkologija tam odlično deluje. Tudi pri nas bi morali dati priložnost dobrim kirurgom v regionalnih bolnišnicah, saj jih imamo. Po drugi strani pa je tudi res, da regionalne bolnišnice včasih tudi malo 'spijo',« pravi.

facebook.jpgJurij operira tumorje trebuha, dojke in ščitnice. »Hotel sem videti in občutiti, kako medicina poteka v tujini. To je prevladalo pri odločitvi. Seveda sem zanje tujec, vendar se še nikoli nisem počutil tako,« pravi. Sanjsko kombinacijo služb imam, se smeje. čŒeprav je že pred leti magistriral iz raziskovanja visokogorskih omrzlin, raziskovanje nadaljuje, operira v Šentvidu ter dela v helikopterski urgenci  v Avstriji in tudi Sloveniji. Jurij pove, da ima Slovenija medicinsko zelo dobro urejen sistem helikopterskega reševanja, povsem primerljiv z Avstrijo. Težave so tehnične.

flymed_1.jpgDobro naoljen sistem
»Kar velik naval je za delo v reševalnih helikopterskih ekipah. Imamo devet zdravnikov Avstrijcev, dva iz Nemčije, enega Madžara, Slovenca, večinoma so splošni zdravniki, nekakšni delni zasebniki (praktische Arzt), dva kirurga, dva anestezista, pediater in internist,« pojasni Jurij, ki to četico vodi kot LNA (Leitende Arzt). Avstrijski sistem helikopterske nujne medicinske pomoči ima kar 35 baz – v Sloveniji je še vedno le ena, čeprav strokovnjaki menijo, da potrebujemo vsaj tri –, sofinancirata jih država in avstrijski AMZS (ÖAMTC) ter Rdeči križ. Leti lahko načeloma neomejeno število zasebnih ponudnikov helikopterjev, ki se za baze dogovorijo z lokalnimi skupnostmi, kjer je pač potreba zaradi veliko nujnih stanj (denimo smučarska središča). Podjetje Flymed, pri katerem dela Jurij  Gorjanc na Koroškem – lastnik podjetja je prim. dr. Guenther Schamp iz Oberpullendorfa v Zgornji Avstriji -, dela tako in ima trenutno dve bazi. Seveda vpliva tudi finančna kriza, pove Jurij, predvsem zapirajo baze oziroma jih odpirajo le na vrhuncih sezone.

finance_si-120x60.gifNaj omenimo še znane slovenske težave helikopterskega reševanja. Ekipe še nimajo na voljo lastnega helikopterja, pri čemer bi se zaradi boljšega aktiviranja  skrajšal čas prihoda do bolnika in naprej do bolnišnice, temveč uporabljajo helikopterje policije in vojske. Ob tem se čas izgubi tudi pri obveščanju. Financiranje še vedno ni povsem urejeno. Pred kratkim smo le pridobili heliport na stavbi še nedograjene nove urgence UKC Ljubljana, ti pa manjkajo še na ali ob nekaterih drugih bolnišnicah.

Akcija
Ko zazvoni telefon, se možje mirno oblečejo, ugotovijo lokacijo bolnika in odidejo do helikopterja. »čŒez eno uro se vrnemo,« nama pravi Jurij. Ne ve še natančno, kaj je z bolnikom. Opazujeva helikopter, ki se lahkotno dvigne in poleti čez hrib desno nad prelazom. čŒez približno 20 minut ga vidiva, kako vzleti proti dolini. Natančnočez uro se vrnejo, dotočijo gorivo in pripravijo helikopter. »Očitno nekoliko hujša alergijska reakcija,« Jurij opiše primer, vstopi v kontejner ob vzletni ploščadi ter »osveži« zalogo zdravil in pripomočkov. Helikopter Flymeda z Jurijem na krovu je tisti dan poletel še dvakrat – kot po navadi –, po zadnjem poletu se je v bazo vrnil že v soju žarometov.

Besedilo: Lucija B. Petavs, članek je bil objavljen na http://www.medicina-danes.si  
Medicina danes, sreda, 20. februarja 2013, Št. 2
Fotografije: Urban Štebljaj