Služba na najvišji nadmorski višini v Sloveniji

Meteorološki opazovalec višji vodnik Franci Mežan je eden izmed štirih meteoroloških opazovalcev, ki so zaposleni v Slovenski vojski in imajo iz svoje pisarne z meteorološke postaje na Kredarici na višini 2515 metrov najlepši razgled v Sloveniji.

 

cougar_in_tovor_img_9422.jpg

Triglav in z njim Kredarica sta med najbolj obiskanimi visokogorskimi cilji v Sloveniji, toda ko jesen preide v zimo, na Kredarici ostaneta le še meteorološka opazovalca Agencije RS za okolje in Slovenske vojske. Občasno jima v lepem vremenu družbo delajo še turni smučarji in redki planinci ter za novo leto vesela druščina. S svojo navzočnostjo in odnosom veliko prispevajo tudi k promociji SV v civilnem okolju. Ko je treba, jih pripadniki 15. HEB Slovenske vojske s helikopterji cougar ali bell 412 oskrbijo z najnujnejšimi potrebščinami, ki posadkam omogočajo preživetje pozimi v težkih razmerah.

 

Meteorologi na meteorološki postaji na Kredarici se praviloma menjavajo na deset dni, ob slabem vremenu pa ostanejo tudi dlje. Prav slabo vreme je za kar osem dni podaljšalo izmeno in onemogočilo menjavo posadke, ki je na Kredarici preživela precejšen del novembra 2013. Bilo je kar 18 dni v eni izmeni, Mežanov rekord pa je 23 dni. Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj fantje tam gori delajo. Višji vodnik Franci Mežan iz 107. letalske baze je povedal, da je njihovo glavno delo odčitavanje in posredovanje meteoroloških podatkov. Te odčitavajo vsako uro od 4. do 21. ure. Zbrane podatke vpišejo v dnevnik opazovanj in jih sproti pošiljajo na ARSO v Ljubljano. Poleg ročnega odčitavanja podatkov je na Kredarici tudi avtomatska meteorološka postaja, ki te podatke samodejno pošilja na ARSO. Poleg kontrole podatkov, ki jih samodejno odčitava avtomatska meteorološka postaja, odčitavajo in posredujejo tiste parametre, ki jih vidijo in jih avtomatska postaja ne more zaznati. Med njimi so vrsta oblakov, količina oblačnosti, horizontalna vidljivost in baza oblakov. Podatke o količini oblačnosti sporočajo v osminah, o čemer malo pozneje. Vse zbrane podatke pošiljajo na ARSO in deset minut čez uro že gredo v mednarodno izmenjavo. Zapisati morajo tudi vse vrste padavin in drugih vremenskih pojavov, in sicer čas začetka in konca ter jakost pojava, trikrat na dan pa merijo količino padavin in višino snežne odeje. V času snežne odeje vsak peti dan v mesecu vzamejo vzorec za merjenje gostote snega. Pomagajo tudi službi za opazovanje plazov in z dnevnimi lavinskimi meritvami skrbijo za uporabne podatke. Zadnji dve leti spremljajo količino padavin v 24 urah, vzorce padavin pa konec meseca pošljejo na ARSO za potrebe merjenja količine vodika in kisika v vodi. Poleg tega pomagajo in zagotavljajo oskrbo enotam SV, ki se usposabljajo v okolici Triglava, med njimi pa je največkrat 132. GPOK.

 

franci_mezan_img_9363.jpg

Pretežno ali delno jasno?

Konček visokega oblaka oziroma cirusa, ki se je med najinim pogovorom znašel nad nama, bi popisali kot osmino oblačnosti oziroma pretežno jasno, je dodal višji vodnik Mežan. Mogoče ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med pretežno jasno in delno jasno oziroma zmerno oblačno. Z virtualno mrežo, ki pokriva nebo in je razdeljena na osem kvadratkov, bi lahko odgovorili na to vprašanje. čŒe je manj kot osmina kvadratov pokrita z oblaki, bi meteorologi rekli, da je jasno. Pretežno jasno je pri dveh osminah pokritosti neba z oblaki. Ko so pokrite tri osmine kvadratov, je delno jasno. Od tu do delno oblačno je le korak, ko je polovica neba pokrita z oblaki, torej štiri osmine. Do oblačnega vremena se potem stopnjuje po četrtinah v zaporedju zmerno oblačno (pet osmin), zmerno do pretežno oblačno (šest osmin), pretežno oblačno (sedem osmin) in oblačno (osem osmin).

 

Posebnosti letenja s podvesnim tovorom

V kratkih zimskih dneh in dolgih zimskih mesecih je helikopter Slovenske vojske praktično edina možnost, da meteorologi pridejo v službo, s helikopterjem pa jih tudi oskrbujejo z vsemi potrebščinami. Tokrat so na meteorološko postajo Kredarica dostavili hrano, pijačo, opremo za vzdrževanje naprav, plin in kurilno olje. Namestnik poveljnika helikopterskega oddelka in pilot cougarja stotnik Primož Pintar je povedal, da piloti SV nekajkrat na leto vozijo izreden oziroma nevaren tovor in dodal: »Ta tovor praviloma vozimo v podvesnih vrečah, kar pomeni dodatno nevarnost. S podvesnim tovorom je teže leteti, saj tovor navadno ni aerodinamičnih oblik, zato lahko začne nihati. Zelo pomembna je tudi komunikacija med posadko helikopterja in 

kredarica_gorivo_img_9432.jpg

helikoptersko reševalno skupino, ki na tleh pripenja ter odpenja tovor. Tudi tehnika pilotiranja je zelo pomembna, saj je treba imeti zelo mirno roko in vsak gib opraviti čim bolj nežno, ker tovor visi na dolgi pletenici in bi lahko nevarno zanihal ter tako ogrozil posadko in helikopter.«

 

Pred vsakim prevozom izrednega tovora se tako pilot, sopilot, tehnik letalec in člani helikopterske reševalne skupine iz Slovenske vojske oziroma člani GRS, ki navadno pomagajo pri takih prevozih, dogovorijo o vseh postopkih za varen prevoz tovora. Načelnik GRS Škofja Loka in nekdanji pripadnik SV Roman Hartman, ki je sodeloval pri prevozu tovora, je povedal, da mora biti tovor na zemlji pravilno pripravljen za prevoz. »Tisti, ki smo se usposabljali za tak prevoz, tovor najprej pregledamo in pripravimo. Pri nevarnih snoveh, kot sta gorivo in plin, je treba biti še bolj pozoren. Tak tovor se prenaša pod helikopterjem in nikoli v helikopterju,« pravi Hartman. Pilotoma med prevozom tovora pomaga tehnik letalec, ki najbolje vidi, kaj se s tovorom dogaja, in je pilotoma v veliko pomoč. Pilota lahko tovor vidita tudi prek zrcal, ki so montirana na helikopterju. Varnost helikopterske posadke, ekipe na zemlji in helikopterja je vedno najpomembnejša, so se strinjali vsi člani posadke.

 

cogar_kredarica_img_5541.jpg

Letenje v visokogorju

»V hribih je navadno tudi močnejši veter spremenljivih smeri, kar pomeni, da bi se vsak sunkoviti gib krmilne ročice lahko le še potenciral in tovor bi lahko nevarno zanihal,« je povedal stotnik Pintar in dodal, da imajo v skrajni sili možnost, da tovor odvržejo. Zgodilo se je, da so odvrgli tovor, ker je preveč zanihal in ogrozil helikopter ter posadko. Letenje v gorskem svetu je že samo po sebi zahtevnejše, spremenijo pa se tudi sposobnosti letalskega motorja. »Hladneje je in čim nižja je nadmorska višina, bolj zmogljiv je motor, višina, toplota in vlaga pa znižujejo zmogljivosti motorjev,« je posebnosti letenja v visokogorju opisal stotnik Primož Pintar.

 

mico_in_pingi_cougar_kokpit_img_9332.jpg

Dela je vedno dovolj

Poleg primarne naloge opazovanja vremena meteorologi skrbijo tudi za vzdrževanje meteoroloških naprav, vetrnic in strojne ter električne opreme. Prav zato so fantje, ki delajo na Kredarici, vsestranski, iznajdljivi in predani svojemu delu. Te lastnosti pridejo do izraza, ko so vremenske razmere najslabše in so odvisni sami od sebe. Slovenska vojska je na Kredarici od novembra 2005, višji vodnik Franci Mežan pa je v ekipi meteorologov od leta 2010. »Po poklicu sem avtomehanik in prometni tehnik. Bistveno je, da si zelo ročno spreten, saj tu sredi zime nimaš nikogar, ki bi ti prišel popravljat ali vzdrževat naprave. Sam se moraš znajti. Obvladati moraš tudi osnove prve pomoči ob nezgodah. So obdobja, ko sva s sodelavcem nedosegljiva tako za helikopter kot tudi reševalne enote, zato sva tu vedno dva, če bi se kaj zgodilo. Moramo biti samozadostni,« pravi višji vodnik Mežan. Prav zato so na Kredarici nekoliko starejši in izkušenejši pripadniki Slovenske vojske. Vsi štirje pripadniki 107. LEBA, ki trenutno opravljajo delo meteorološkega opazovalca na Kredarici, so se sami prijavili za to delo in opravili tudi osnovno usposabljanje na ARSO v Ljubljani. »To je zame sanjska služba, za nekoga drugega pa bi bilo to mogoče zelo neprijetno delo. Ali ti je všeč in to službo opravljaš z veseljem in prostovoljno ali pa jo zasovražiš,« je končal višji vodnik Mežan, ki v prostem času najraje prebira knjige.

 

Ledenik pod Triglavom

Geografski inštitut Antona Melika Znanostvenoraziskovalnega centra SAZU redno meri ledenik že od leta 1946. Leta 1946 je bila izmerjena 

facebook.jpg

 

površina ledenika 14,4 ha, do leta 2012 se je ledenik skrčil na polovico hektarja. Nima več vseh značilnosti ledenika, saj na njem na primer ni ledeniških razpok. Zaradi svoje majhnosti je Triglavski ledenik zelo občutljiv na podnebne spremembe in je njihov dober pokazatelj. Po letu 2007 led na spodnjem delu ledenika tudi ob koncu talilne dobe nikoli ni bil razkrit, temveč je bil prekrit s firnom in snegom preteklih zim. čŒe se bodo takšne vremenske razmere nadaljevale in se bo količina zimskih padavin še povečevala, se bo ostanek Triglavskega ledenika v sicer zelo majhnem obsegu ohranil dlje časa, kot smo napovedovali pred leti. (Vir: Acta geographica Slovenica, 53-2, 2013)