Družba za vzdrževanje letal AAT je kot hčerinska družba slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways nastala junija 2010. Februarja 2011 je letalski prevoznik 100-odstotni delež v AAT zaradi finančnih težav prodal državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP) in Aerodromu Ljubljana. PDP ima v lasti 52,33-odstotni delež, Aerodrom pa 47,67-odstotnega.
Leta 2012 se je AAT znašla v zelo težkem položaju, saj je pomemben kupec, španski letalski prevoznik Spanair, končal v stečaju. Lastnika sta ji takrat priskočila na pomoč s posojilom v višini 3,4 milijona evrov, zaposleni pa so morali pristati na precejšnje znižanje plač. Te jim že od leta 2011 po neuradnih informacijah STA praktično ves čas izplačujejo po obrokih.
Težave so se kljub temu nadaljevale. Januarja lani so bili le nekaj tednov oddaljeni od insolventnosti, zato je vodenje družbe prevzela skupina zaposlenih, poslovanje pa se je obrnilo na bolje. Lansko leto so sklenili s približno 900.000 evrov dobička iz poslovanja, še konec februarja letos pa so ocenjevali, da bodo lanski rezultat letos še izboljšali.
A čez poletje se je poslovanje spet poslabšalo. Načrtovali so, da bo italijanski prevoznik Alitalia na vzdrževanje pripeljal 12 letal, a se to tik pred zdajci ni zgodilo, težave pa so jim povzročile tudi napetosti v Ukrajini in Iraku. Od začetka avgusta do konca oktobra so doma čakali na delo, nato pa so se hangarji spet napolnili, tudi z letali nemškega nizkocenovnika Germanwings, ki so ga pridobili na novo.
Do konca marca so po neuradnih informacijah STA ustvarili okoli 400.000 evrov dobička iz poslovanja, med aprilom in julijem so zabeležili okoli 600.000 evrov izgube, avgusta so poslovali pozitivno, septembra spet negativno, med oktobrom in decembrom pa naj bi bilo poslovanje spet pozitivno. Ob koncu leta še vedno načrtujejo pozitivno ničlo ali minimalni dobiček iz poslovanja.
Zaposlenim spet grozi znižanje plač, saj so sindikati uradno že dobili poziv k pogajanjem o spremembi kolektivne pogodbe. Septembrsko plačo so dobili, oktobrsko pa delno.
V Sindikatu letalsko tehničnega osebja Adrie Airways so predstavnike lastnikov sredi oktobra opozorili, da so zaradi grožnje stečaja leta 2012 pristali na precejšnje znižanje plač, s podpisom nove kolektivne pogodbe pa prispevali k zmanjšanju stroškov dela za okoli 1,35 milijona evrov letno, so zapisali v dopisu vodstvu družbe in lastnikom, ki ga je pridobila STA.
V Aerodromu in PDP so za STA pojasnili, da tudi lastnika skrbi poslovno in finančno stanje v AAT, saj po njihovi oceni posluje bistveno slabše od pričakovanj. "Odgovornosti za poslovanje družbe ne nosijo lastniki, temveč poslovodstvo, ki je pristojno tudi za pojasnila o razlogih za slabo poslovanje," so zapisali.
Sindikatu se zdi sporno, da sta lastnika družbi leta 2012 pomagala s posojilom, za katerega po navedbah zaposlenih družba plačuje visoke obresti, skoraj petodstotne, prek tega pa se po njihovem mnenju izsiljuje in izčrpava podjetje.
V Aerodromu in PDP zagotavljajo, da so prek zakonskih pristojnosti imenovanja članov organov vodenja vedno delovali v najboljšem interesu družbe in vseh njenih deležnikov - tako delavcev kot lastnikov.
"Lastnika sta v skladu z načeli odgovornega lastništva podelila posojilo, ki se z vidika korporativnega prava obravnava podobno kot dokapitalizacija. Obresti za posojilo so minimalne (v skladu z zakonodajo s področja povezanih družb), poleg tega pa je treba poudariti, da je AAT s plačevanjem obresti v redni zamudi. Posojena sredstva so bila porabljena, poslovanje družbe pa je ponovno zelo slabo," odgovarjajo lastniki.
Zaposleni opozarjajo še, da je morala AAT nekaterim vodstvenim kadrom v zadnjih dveh letih izplačevati visoke plače, odpravnine in odškodnine - zneski se po podatkih iz dokumentov, ki jih je dobila STA, gibljejo v več deset tisoč evrih. Za odvetniška svetovanja naj bi v času finančnih težav porabili okoli 100.000 evrov.
Sporno se jim zdi tudi, da je Aerodrom od Adrie Airways lani kupil hangar številka dve, za katerega je po njihovih informacijah odštel okoli štiri milijone evrov. Menijo, da so s tem reševali svojega glavnega dobavitelja, Adrio Airways, in da je bil razpis prilagojen Aerodromu. Opozarjajo tudi, da AAT svojemu lastniku zdaj plačuje visoko najemnino, ki daleč presega stroške amortizacije hangarja.
Lastniki odgovarjajo, da je bil nakup hangarja za Aerodrom strateškega pomena, poleg tega pa je ta nakup olajšal poslovanje AAT, saj so se najemnine po nakupu znižale. "Poleg navedenega je treba izpostaviti, da AAT po več mesecev zamuja s plačili najemnin," so zapisali.
Zaposleni od vodstva in lastnikov zahtevajo, naj z neodvisno in izredno revizijo preverijo poslovanje družbe od 1. novembra 2011 do 31. decembra 2012, med drugim na področju svetovalnih pogodb, odvetniških storitev, kadrovanja in bonitet, je razvidno iz dopisa sindikata.
Večino tega obdobja je družbo kot glavni izvršni direktor vodil Robert Vuga, na položaju izvršne direktorice pa je bila Branka Jerše. V Aerodromu in PDP so pojasnili, da revizijam poslovanja ne nasprotujejo.
AAT je evropski pooblaščeni servisni center za letala kanadskega proizvajalca Bombardier, usposobljen za vzdrževanje letal serije CRJ, vzdržujejo pa tudi letala evropskega proizvajalca Airbus. V družbi je združenega veliko tehničnega znanja in izkušenj, zato zaposleni opozarjajo, da bi ga bilo škoda izgubiti. Dejavnost družbe bi ob morebitnem propadu čez nekaj let težko vzpostavili znova.
AAT je tudi na seznamu 15 podjetij, ki jih namerava država privatizirati. Kot so prejšnji teden za STA povedali v Aerodromu, so prejeli dve zavezujoči ponudbi za nakup družbe, želijo pa si, da bi postopek prodaje zaključili do konca leta. Neuradno naj bi se za nakup zanimala litovska skupina Avia Solutions in zelo majhna letalska družba Express Airways s sedežem v Nemčiji.
Avia Solutions ima skoraj 20 podružnic, ki delujejo v letalstvu. V njihovo skupino tako sodi tudi litovska družba za vzdrževanje letal FL Technics. Ker je ta družba njihov neposredni tekmec, se zaposleni v AAT bojijo, da bi lahko takšen prevzem družbi tudi škodoval. Zaposlenim, ki se sicer zavedajo, da družba nujno potrebuje strateškega partnerja, se zdi sporno tudi, da nimajo informacij o tem, kakšno vizijo imajo interesenti za nakup glede razvoja družbe.
Za AAT, ki naj bi bila po ocenah iz krogov blizu družbe vredna od štiri do pet milijonov evrov, zaposluje pa dobrih 200 ljudi, se je po neuradnih informacijah zanimal tudi Bombardier, ki pa je od te namere nato odstopil.
V Aerodromu in PDP do zaključka prodaje podrobnih podatkov o ponudnikih in ponudbah za AAT ne morejo razkrivati, so pa zagotovili, da si bodo pri prodaji družbe prizadevali zagotoviti takšnega strateškega partnerja, ki bo podpiral nadaljnji razvoj AAT.
Besedilo: Franja Zagorc, STA