Slovenska letalska industrija je letos poskrbela za najodmevnejšo privatizacijsko zgodbo v Sloveniji. Aerodrom Ljubljana, ki upravlja največje letališče v državi, je dobil tujega lastnika, podobno pa bi se lahko kmalu zgodilo tudi z Adrio Airways in Adrio Airways Tehniko. V letalstvu bo torej tudi leto 2015 v znamenju (poskusov) privatizacije.
Aerodrom Ljubljana še usklajuje načrte s Frap
ortomV Aerodromu, ki je v skoraj 100-odstotni lasti nemškega Fraporta, letošnje poslovanje ocenjujejo kot dobro. V prvih desetih mesecih so ustvarili 3,7 milijona evrov čistega dobička, kar je zaradi slabitve naložbe v družbo za vzdrževanje letal Adrio Airways Tehniko (AAT) 37,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Število potnikov in obseg tovora so povečali na 1,17 milijona oziroma 15.824 ton.
V družbi opažajo, da je konkurenca v regiji velika, tekma med letališči pa vedno ostrejša. Nadaljuje se konsolidacija letalskih prevoznikov in letališč, panogo pa zaznamuje tudi odpiranje prometnih tokov proti Vzhodu, so pojasnili za STA.
Kakšni so njihovi načrti glede vlaganj, v Aerodromu ne navajajo, saj jih še usklajujejo z lastnikom. Z njim, kot pravijo, intenzivno in dobro sodelujejo.
So pa razkrili nekaj novosti v ponudbi letov. Švicarski prevoznik Swiss bo začel spomladi prihodnje leto enkrat dnevno leteti na liniji Ljubljana-Zürich.Adria bo začela leteti v Stockholm in Berlin, Turkish Airlines bo v Carigrad namesto sedemkrat letel desetkrat tedensko, Air Serbia pa je začela med Beogradom in Ljubljano decembra namesto enkrat leteli dvakrat dnevno. Največji potencial za vzpostavitev novih povezav zaznavajo v severni Nemčiji, Skandinaviji in na Iberskem polotoku.
V Fraportu na vprašanja STA niso odgovorili.
Adria Airways tokrat vendarle v tuje roke?
Potem ko je Aerodrom letos dobil novega lastnika, se nov postopek prodaje obeta tudi za Adrio, ki je na seznamu 15 podjetij, predvidenih za privatizacijo. V Slovenskem državnem holdingu, ki upravlja skoraj 70-odstotni delež države v letalskem prevozniku, začetek postopka prodaje predvidevajo v prvi polovici 2015.
Prvi mož Adrie Mark Anžur se glede na omejitve evropske zakonodaje zaveda, da je realno pričakovati kupca iz Evrope. "Tukaj pa se izbira precej selekcionira. Tradicionalne letalske družbe se bolj ukvarjajo same s sabo, kot pa da bi investirale," je dejal v pogovoru za STA. Meni, da so najverjetneje zanimivi za kakšnega finančnega investitorja, kar se mu ne zdi slabo.Adria je lani ustvarila 1,15 milijona evrov dobička iz poslovanja in 2,87 milijona evrov čiste izgube, z njimi pa je potovalo 1.026.802 potnikov.
Letos so do konca oktobra prepeljali 960.800 potnikov. Anžur ob približno sedem odstotkov večjem številu potnikov letos pričakuje rezultat okoli ničle, zaveda pa se, da bo zahtevno tudi leto 2015. Takrat naj bi ob približno 15-odstotnem povečanju prihodkov poslovali pozitivno, število potnikov pa želijo povečati za 20 odstotkov.
Adria še naprej racionalizira floto, zmanjšuje število letov in leti z večjimi letali. "Te sedeže je treba zdaj prodati. To je tveganje, ki ga imamo v letu 2015. Na tem področju bo zagotovo kar težko leto," je dejal Anžur, ki je z nakupi vozovnic za prihodnje leto zaenkrat sicer zadovoljen.Tudi Adrii Airways Tehniki se kmalu obeta nov lastnik
Na seznamu za privatizacijo je tudi AAT, ki je v lasti Aerodroma in državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Lastnika sta prejela dve zavezujoči ponudbi za nakup družbe, a postopek letos še ne bo končan.
Glavni izvršni direktor AAT Maks Pele je za STA dejal, da bi si za novega lastnika želeli nekoga iz panoge, "torej nekoga z vsebino", kar bi omogočilo sinergije na več področjih. "Zaradi tega prihodnost AAT ne bi bila tako na 'prepihu' kot sicer. Opažamo, da se trg na področju vzdrževanja in popravila letal konsolidira oz. zapira v večje sisteme," je povedal.AAT je lani ustvarila 20,7 milijona evrov prihodkov in 900.000 evrov čistega dobička, letos pa pričakujejo dobrih 18 milij
onov evrov prihodkov in minimalen dobiček ali rezultat okoli ničle.Potem ko so lani dosegli poslovni preobrat, njihove kapacitete pa so bile v celoti zasedene preko celega leta, so letos v polni meri občutili sezonskost dejavnosti.
"Nauk letošnjega leta je, da moramo biti v prihodnje pripravljeni na morebitni ponovni pojav sezonskosti s tem, da se bo podjetje sposobno stroškovno bolj prilagoditi situaciji na trgu," je pojasnil.
Polno zasedeni so bili le v prvem in zadnjem četrtletju, med razlogi za nezapolnjenost kapacitet pa je Pele denimo navedel tudi izpad projektov zaradi slabših varnostnih razmer v Libiji in Iraku.
Pele kljub vsem težavam letošnje poslovanje ocenjuje kot uspešno. čŒeprav načrt AAT za leto 2015 še ni potrjen in dokončen, prihodnje leto pričakuje stabilizacijo poslovanja in pozitiven zaključek leta.