Nevarni trki ptic z letali

»Na ljubljanskem letališču je koncentracija ptic zelo velika v primerjavi z drugimi letališči, na katere leti Adria Airways. Glede na razmerje med številom vzletov in številom trkov imamo petkrat več trkov s pticami kot drugje. Imeli smo že poškodbo letala, ko je ptica priletela naravnost v nos letala,« pravi kapitan inštruktor Tomaž Prezelj.

New York. Letalo airbus 320 je vzletelo z letališča La Guardia. Po treh minutah poleta proti Severni Karolini so potniki zaslišali pok in začeli vohati dim. Pilot jih je obvestil, naj se pripravijo na zasilni pristanek.  Letalo je zasilno pristalo na reki Hudson. Oba motorja so onesposobile jate kanadskih gosi. Vsi potniki in člani posadke so preživeli. »Ni običajno, da odpovesta oba motorja, pilot pa je opravil izjemno delo. Že iz zapisa črne skrinjice je razvidno, da je bil miren, profesionalen, v njegovem glasu ni bilo čutiti napetosti. Spoštoval je vse postopke, potnikom je sporočil izredno situacijo. Kontrolorjem letenja je sporočil, da zasilno pristaja na reki Hudson in pristal je v bližini velike ladje, s čimer je povečal možnosti za hitro reševanje potnikov. Do neke mere se takšno reagiranje pričakuje od vsakega pilota. Različne situacije, kot so pristanki brez motorjev, na trdem terenu, na vodi,  vadimo na simulatorjih letenja in  odpovedi motorjev so stalnica takega treninga. Motorji naj bi zdržali trke s pticami in dober teden nazaj smo imeli primer trka, ko smo v motor dobili kanjo na letališču v Ljubljani. Motor je bil sicer poškodovan, vendar znotraj omejitev, tako da smo letalo lahko vrnili v Ljubljano,« je povedal  kapitan inštruktor Tomaž Prezelj, ki leti za Adrio Airways in je pri tej družbi odgovoren tudi za področje varnosti.

tomaz_prezelj_foto_tina_dokl.jpg

Pa je motor Adriinega letala že odpovedal zaradi trka s ptico? »Je. Na ljubljanskem letališču je koncentracija ptic zelo velika v primerjavi z drugimi letališči, na katere leti Adria Airways. Glede na razmerje med številom vzletov in številom trkov imamo  petkrat več trkov s pticami kot drugje. Imeli smo že poškodbo letala, ko je ptica priletela naravnost v nos letala. Nos je bil globoko vdrt, posadka pa razen tega, da je močno počilo, na inštrumentih ni zaznala ničesar, vse tehnične indikacije so bile normalne.  Ko pa smo pristali, letalo ni smelo nikamor več.  To nam povzroča ogromne stroške. Potem smo imeli na primer trk ptice v nosno nogo, zato nismo bili več sposobni uvleči kolesa.

čŒe ptica prileti v motor, razmesarjeni ostanki zgorijo, vonj po zažganem perju pa zaradi sistema prezračevanja pride v letalo. čŒe je motor bolj poškodovan, se pojavijo tresljaji, spremeni se temperatura motorja, pri hudih poškodbah pa lahko pride do indikacije požara na motorju oziroma  odpovedi. Treba pa je vedeti, da se letalo z enim motorjem še vedno varno vzpenja, leti in pristane in da v tem primeru ne govorimo o zasilnem pristanku,« je povedal Prezelj.

Absolutne varnosti ni
»Najbolj problematične so cone letala, na katerih se ptica ne odbije, to so motor, nos letala, vstopni rob kril, podvozje. Po pristanku so pravila zelo jasna in stroga, letalo je potrebno temeljito pregledati in odpraviti poškodbe, šele zatem lahko spet poleti. čŒetudi poškodbe ne ogrožajo varnosti leta, pa povzročajo kar precejšnjo ekonomsko škodo; samo zamenjava ene poškodovane lopatice na motorju stane 50 tisoč dolarjev, vseh lopatic na  motorju pa je od dvajset do trideset, odvisno od tipa motorja,« je povedal Andrej čŒerne, v Inženiringu Sektorja vzdrževanja letal zadolžen za plovnost Adriinih letal.

Vsak dan je v  svetovnem letalskem prometu za prevoz potnikov približno150 tisoč vzletov letal. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways ima vsak dan med 60 in 70 vzletov in pristankov. Absolutne varnosti ni, je povedal Andrej čŒerne: »V letalskem prometu imamo zelo natančen certifikacijski proces. Preden začnejo izdelovati novo letalo, nov motor, je vnaprej jasno, katere preizkuse mora uspešno prestati. Verjetnost, da bodo pogoji v realnih pogojih delovanja hujši kot ob certifikaciji, je praktično nična.  Točno je določena tudi odpornost motorjev na ulet ptic. « Roman Lašič, direktor Službe za vzdrževanje letal pri Adrii Airways pa je povedal: »Trčenje s celo jato kanadskih gosi, kot je bilo to v ameriškem primeru, je bilo očitno precej hujše, kot so bile podane zahteve ob certifikaciji motorjev, je pa to prvi nam znan tako hud primer.«

Ptice najdejo hrano v travi ob letališki stezi
Zakon o letalstvu Republike Slovenije med obvezne letališke službe šteje tudi službo za zmanjšanje nevarnosti, ki jo povzročajo ptice. »Težave s pticami rešujemo tako s pasivnimi ukrepi, kot je na primer ugotavljanje dejavnikov, ki privlačijo ptice (voda, hrana, zavetje, možnost gnezdenja), kot z aktivnimi, ki vključujejo uporabo pirotehničnih sredstev, plinskih topov, sokolarjenje (tega skorajda ni več), kemičnih preparatov (odganjalcev) ptic, šolane pse … S Slovensko zvezo za sokolarstvo in zaščito ptic ujed imamo sklenjen poseben sporazum o sodelovanju, katerega osnovni namen je zagotavljanje varnosti letalskega prometa in prostoživečih ptic. Sodelovanje poteka predvsem na področju razvoja in izvedbe učinkovitih ter ekološko sprejemljivih metod odvračanja ptic z območja letališča,« je sporočila Lea Jarc iz Službe za odnose z javnostmi na Aerodromu Ljubljana.

Za letos Aerodrom Ljubljana na območju letališča predvideva štiri košnje trave, s tem pa  pilot Tomaž Prezelj ne more biti zadovoljen. Njegovo stališče je: »V času, ko pokosijo travo, doslej je bilo to dvakrat na leto, imamo grozljiv porast trkov s pticami. Število ptic se namreč poveča, ker njihova hrana nenadoma postane izpostavljena. Stalno zahtevamo, da trava ne bi nikdar smela biti višja od pet centimetrov, kot je to praksa na drugih letališčih, na katera letimo. Trava je na našem letališču visoka  tudi po trideset centimetrov. V Aerodromu so se očitno odločili za kompromis, za štiri košnje, vendar bo to problem še povečalo. čŒe je bil porast trkov s pticami doslej dvakrat na leto, bo zdaj štirikrat. Edina rešitev je, da se trava redno kosi, tako kot to počnemo na domači zelenici. Edino s tem bodo umaknili pticam dostop do hrane in posledično lahko pričakujemo upad njihovega števila.«

Pilota skrbijo štorklje
Tomaž Prezelj
se spominja slabe izkušnje: »Pred leti sem zadel kanadsko gos v Londonu in izkušnja je bila res grda. To je velika ptica, tehta nekaj kilogramov. Pri nas jih še do nedavnega ni bilo, jeseni pa sem videl jato kanadskih gosi, ko je letela čez Karavanke proti severu. Kanadske gosi me zaenkrat še ne skrbijo tako, kot na primer štorklje. Štorkelj še pred desetimi leti niste videli na Gorenjskem, danes pa so. Tudi po pet skupaj jih poleti vidim na travniku v bližini Cerkelj. To je velik ptič, z izjemnim razponom kril, ki se zelo težko umakne letalu. Zdaj največkrat pride do trkov z manjšimi ujedami (predvsem kanjami, op.a.), pa nam že te povzročajo poškodbe na letalih. Ko bo v motor priletela štorklja, motor takega trka najverjetneje ne bo zdržal.

tomaz_prezelj_adr_fototina_dokl.jpg

Problem so tudi divja odlagališča odpadkov, tudi v bližini letališča. Tam je ptic, kolikor jih hočete.  Problem povečujejo tudi ptice, ki ponoči sedijo na vzletni stezi, ker je topla. Ko je letalo že blizu, ima ptič premalo časa, da se mu umakne. Morate vedeti, da motor, kot je Airbusov 320, vleče 300 kubičnih metrov zraka na sekundo na vzletu. Tak motor posrka vase vse v radiu petih metrov, še človeka bi posrkal.  Do zdaj edini učinkovit način, kako ptice opozarjati na prisotnost letala, so utripajoče pristajalne luči; ampak to imata za zdaj šele dva modela lahkih poslovnih letal.

Na območju letališča je tudi zelo veliko vran, ki pa se zaenkrat še ne zaletavajo v letala. Poleg papig so to najbolj učljivi ptiči na svetu in znanje prenašajo ena na drugo. Vrane se pravočasno umaknejo letalu.«

čŒe ptic ni, se trk ne more zgoditi
Nekaj pojasnil je dal tudi varstveni ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: » Na ljubljanskem letališču se pojavljajo stalne vrste, kot sta ujedi kanja in postovka, relativno številčne so vrane, v selitvenem času pa tudi rečni galeb in škorci. Travniške površine neposredno ob letališki stezi ponujajo hrano kanjam in postovkam, ki se prehranjujeta z glodavci. Na letališki stezi pa so hrana pticam žuželke in deževniki, še posebej po deževju. V svetu prevladujeta dva trenda, s katerima poskušajo preprečevati trke ptic z letali. Z enim ukrepom odpravljajo razloge, zaradi katerih se ptice zadržujejo v bližini letališča, z drugim pa ptice preganjajo oziroma plašijo. Sem zagovornik metod, ki preprečujejo razloge, zaradi katerih ptiči prihajajo v bližino letališč. Ti načini so prijaznejši do ptic in tudi varnejši za letala. čŒe ptic ni, se trk ne more zgoditi. Ponekod po svetu v ta način nameščajo rešetke ob letaliških stezah, v katere se ujamejo insekti, ki so hrana pticam, ali pa trave ne kosijo v času selitev ptic, da ne morejo priti do glodavcev oziroma do mlade trave, kakor je to pogosto v primeru rac ali gosi. Ponekod na letališčih namenoma posadijo monotono travo s čim manj vrstami, saj to posledično pomeni manj »živega sveta«. Bolj bogat je namreč habitat, več je plenilcev v bližini. Od plašilnih metod se zadnje čase vse več uporablja metoda plašenja s pomočjo za to treniranih škotskih mejnih ovčarjev. Poznam več letališč, kjer imajo s to metodo uspehe.«

Besedilo: Suzana Kovačič Podgoršek, Gorenjski Glas
Foto: Tina Dokl