Dobro varovan zračni prostor je slovenski interes

»Rešene so tudi tehnološke dileme delovanja letališča po civilnih in vojaških standardih.  Zavedamo se, da so cilji zahtevni in da je izvedba odvisna tudi od zunanjih dejavnikov.« Intervju z Jožetom Lackom

joze_lacko_foto_bruno_toic.jpgV kakšni fazi je projekt prenove letališča?
Projekt intenzivno poteka. Danes že lahko rečem, da je blizu čas, ko bo letališče z vsemi svojimi funkcijami pomembneje prispevalo k zaščiti suverenosti zračnega prostora RS in tako skupnega zračnega prostora držav zavezništva Nato.

Ali vse poteka po načrtih?
Vsa ključna vprašanja so rešena. Z državnim prostorskim načrtom je letališče umeščeno v prostor. To je tudi prvi državni prostorski načrt, ki je bil pripravljen za katerikoli vojaški objekt. Uskladili smo razvojna pričakovanja civilnega okolja tako občin Krško in Brežice, v kateri je letališče, kot treh drugih ministrstev, ki so dala pobudo za civilne vsebine. Na letališču bo mogoč vojaški in civilni zračni promet, razvije se lahko civilni logistični center, načrtovana je cestna infrastruktura itn. Rešene so tudi tehnološke dileme delovanja letališča po civilnih in vojaških standardih. Zavedamo se, da so cilji zahtevni in da je izvedba odvisna tudi od zunanjih dejavnikov.

Kako izbirate izvajalce in ali so to zaupna naročila?
To so obrambna  nacionalna in mednarodna naročila. Glede na to, kaj naročamo, so lahko zaupna ali obrambna  naročila. Pri obrambnih naročilih investitor k oddaji ponudbe povabi le določene izvajalce, ki imajo izkušnje pri enakih ali podobnih projektih. čŒe so v dokumentaciji zaupni vojaški podatki, se naročilo izvaja kot zaupno in izvajalci morajo imeti tudi dovoljenje za vpogled v takšne podatke. Za izbor izvajalcev skrbi posebna komisija, ki jo oblikuje Direktorat za logistiko predvsem iz strokovnjakov z gradbenega področja.

Tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča Cerklje ob Krki bosta sofinancirani iz Natovega varnostnega investicijskega programa. Kaj je interes zavezništva, da investira v to vojaško letališče?
Interes zavezništva je predvsem ta, da države članice Nata dosežejo približno enako raven zaščite zračnega prostora, tudi z ustreznimi infrastrukturnimi objekti. Letališka infrastruktura je investicijsko zahtevna, zato zavezništvo prispeva precej denarja, da bo letališče ustrezalo minimalnim vojaškim standardom za letališča.

Ali je to tudi interes Slovenije?
Dobro varovan zračni prostor je predvsem slovenski interes.

Kakšni so pogoji, da država članica Nata pridobi ta sredstva za določen projekt? Kdo odloča in po kakšnih merilih?
Ključno merilo je vojaška potreba, ki je nad zmožnostjo posamezne države. Potrebe se uresničujejo po opcijskih scenarijih, ki jih pripravi vojaško poveljstvo Nata. V organih zavezništva potem države članice ocenijo vojaški predlog in mu dodelijo ali pa tudi ne določen proračun. V naslednji fazi se usklajujejo izvedbeni načrti z državami, v katerih se uresničujejo. Izvedbene predloge pri nas predhodno potrdivlada, šele nato se o njih odloča v organih Nata. Za pridobitev denarja je večstopenjski postopek, zato na vsaki stopnji soodločajo vse članice s konsenzom, potrditev načrta projekta pa ne pomeni nenadzorovanega razpolaganja z  denarjem. Organom in službam Nata je treba predložiti posamezne projekte v potrditev, jih po razpisu seznaniti s ponudbo in šele potem se lahko podpiše pogodba z izvajalcem. Postopek je temeljit in transparenten.

pc-9m_foto_bruno_toi.jpg

Katere projekte v prvi fazi prenovefinancira Nato?
Nato sofinancira projekte, ki bodo omogočili delovanje letališča ob slabši vidljivosti, in tiste, ki bodo omogočili Sloveniji obrambo zračnega prostora, čeprav nimamo svojih tovrstnih letalskih sil. Na letališču bodo lahko pristajala lovska in večja transportna letala.

To bo mešano, vojaško in civilno letališče. Ali bodo kakšne spremembe pri upravljanju oziroma obratovanju letališča?
Letališče je načrtovano tako, da bo omogočalo tudi letenje civilnih letalnikov. V svetu je znanih kar nekaj primerov sodelovanja vojaških in civilnih uporabnikov letališča, lani pa je tudi Evropska agencija za varnost zračnega prometa dala pobudo za večjo civilno souporabo vojaških letališč. V Cerkljah ob Krki bo za obratovanje letališča skrbela Slovenska vojska, za delovanje civilnega dela pa civilna ustanova. Prvi razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev javnega partnerja za opravljanje civilne letališke dejavnosti in dejavnosti logističnega centra ni uspel, zato ga bodo ponovili.


Priloga revije Slovenska vojska 1/2009
Urednik:
Marko Pišlar
Avtorji besedil: člani projekte skupine za izvedbo programa naložbe na letališču Cerklje ob Krki
Fotografije: Bruno Toič in Aleš Pušavec