Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (574)

02 Avg 07
Napisal

Rivalstvo med Evropo na eni in Severno Ameriko na drugi strani je na gospodarskem področju neizprosno. Posledica tega so med drugim tudi nove tehnične rešitve, ki se porajajo različnim proizvajalcem predvsem v Evropi, da bi zaobšli severnoameriško konkurenco in na ta način ohranili ali celo povečali število zaposlenih v evropski letalski branži.

airbus_a310mrtt.jpgEvropa še nima pravega transportnega letala, ki bi lahko uspešno konkuriralo ameriškim transporterjem. Novega Airbusovega transporterja A400M, ki je v razvojni fazi in ga že sestavljajo še nekaj let ne bo v operativni uporabi. Zaradi velikih razvojnih stroškov se njegova proizvodnja odmika v prihodnost. Prva izmed trenutno 180 naročenih letal, naj bi naročnikom dobavili leta 2009. Do takrat pa bodo transportne zmožnosti evropskih vojska slonele predvsem na ameriških transporterjih kot so C-130 hercules, C-141 starlifter in drugih. Da pa vendarle nebi bili povsem odvisni od omenjenih transporterjev predvsem pa zato, da bi nekaj sredstev ostalo doma (v Evropi) so se v nemškem obrambnem ministrstvu odločili, da v sodelovanju z Airbusom in Lufthanso Technik (LHT) predelajo štiri potniška letala A310-300 v prave leteče transporterje. Rodil se je projekt Airbus A310MRT (večnamenski transporter - multi-roll transporter). A310MRT seveda ni klasično transportno letalo, a kljub temu zadovoljuje prenekatere potrebe uporabnikov.

Iz obstoječega širokotrupnega potniškega letala Airbus A310-300 so v LHT odstranili vso nepotrebno opremo, ter letalo konstrukcijsko in komunikacijsko prilagodili novim – vojaško transportnim - zahtevam. Za potrebe prevoza tovora so okrepili konstrukcijo podesta potniške kabine in vgradili tovorna vrata. Poleg standardne komunikacijske opreme za civilno potniško letalo so mu dodali še V/UHF in satelitsko komunikacijo. Hkrati so vgradili še sistem za prepoznavanje lastnih letal – Identification Friend or Foe (IFF), taktično navigacijsko sredstvo – Tactical Air Navigation Aid (TACAN), satelitsko navigacijo – Global Positioning System (GPS), dvosmerni komunikacijski sistem za izmenjavo podatkov o letu letala - Aircraft Communications Addressing and Reporting System (ACARS) in sistem za preprečevanje trčenja v zraku – Traffic Collision Avoidance System (TCAS). Transporter je po novem namenjen trem različnim uporabam.

Različne konfiguracije

  • klasični transporter za prevoz do 214 vojakov
  • transporter za prevoz dvanajstih standardnih palet ter 57 vojakov. Na levi strani sprednjega dela letala so vgradili tudi posebna transportna vrata, ki se zaradi lažjega nalaganja tovora odpirajo navzgor. Prednji del letala je rezerviran za tovor zadnji pa za vojake. V spodnjem delu trupa ostaja prtljažni prostor nespremenjen.
  • 'leteča bolnišnica' ima na letalu na voljo šest operacijskih postelj z vso opremo za intenzivno nego. Za ranjence na nosilih je zagotovljenih 38 mest in za manj poškodovane še 33 sedežev. Nestandardno opremo za 'letečo bolnišnico' so razvili v LHT.

Transporter se je pokazal za izredno uporabnega in prav zato so se v nemških letalskih silah (Luftwaffe) odločili, da mu dodajo še eno konfiguracijo. Vgradili mu bodo dodatne rezervoarje za gorivo in A300MRT bo postal leteča cisterna A300MRTT (T-tanker)

transporter 'leteča cisterna' za prečrpavanje goriva v zraku. V tej modifikaciji so do konca leta 2003 letalo opremili s petimi dodatnimi rezervoarji. Skupno je v letalu prostora za 96.200 litrov goriva (77.500 kg). Rezervoarji so postavljeni v sprednji ter zadnji prtljažni prostor. Dodatno so vgradili sistem za prečrpavanje goriva v zraku, ki ga bosta lahko izjemoma upravljala pilot in sopilot iz kokpita. Sicer je v letalo dodatno vgrajeno delovno mesto za sistemskega inženirja, ki bo prvenstveno skrbel za pravilno delovanje in uporabo sistema za prečrpavanje. Poleg inštalacij sistem vsebuje tudi dva (na vsaki strani po enega) podkrilna napajalnika s košaro. Košari bo pred prečrpavanjem goriva sistemski inženir, preko komandne plošče spustil 22 metrov za letalo. Proces prečrpavanja je nadzorovan preko video sistema, ki bo omogočal prikazovanje dnevne in nočne slike v letalu. Tanker na razdalji 5560 km prepelje 33 ton goriva oziroma 40 ton na razdalji 1853 km. Sistem je razvila španska CASA in omogoča pretok 4542 l goriva/min. Letalo bo oskrbovalo z gorivom bojna letala kot sta Tornado in Eurofighter.

Airbusov A310 je edino predelano sodobno potniško letalo v zadnjih letih. Predstavlja in postavlja nove standarde v transportnem letalstvu. Konfiguracijo letala je možno spremeniti v petdesetih urah ali manj. Vse to opravijo v LTH, kjer tudi skrbijo za vzdrževanje sicer vojaških letal po civilnih standardih. Nemške letalske sile so do konca leta 2003 v uporabo dobile vsa štiri predelana letala A310MRTT. Zanimanje za predelavo nadaljnjih dveh letal A310 pa je pokazala tudi kanadska vojska. Kanadčani bodo tako nadomestili dva svoja leteča tankerja, ki sta bila prav tako predelana iz starejših potniških letal DC-10 in L-1011 tristar, sicer ameriške izdelave.

Ob vse pogostejšem sodelovanju pripadnikov evropskih vojska na mirovnih operacijah po svetu se problematika njihovega transporta povečuje. Evropska vojna letalstva nimajo dovolj transportnih kapacitet, zato za prevoz svojih vojakov najemajo tudi civilna letala. To pa ni vedno najboljša in najcenejša rešitev.

Zaradi večje neodvisnosti od ameriških proizvajalcev transportnih letal Evropa potrebuje lastno transportno letalo. Prav zato, so projekti kot sta A400M in A310MRTT za evropsko letalsko industrijo in vojsko izjemnega pomena.

Potreba in uporabnost letala A310MRTT se je najbolj pokazala ob evakuaciji poškodovanih palestinskih otrok in ob terorističnemu napadu na pripadnike francoskih oboroženih sil, ki so zapuščali hotel v Karačiju (leta 2002). V obeh primerih so uspešno evakuirali in zdravstveno oskrbeli vse pomoči potrebne ljudi.

Tehnični podatki:
Airbus A310MRTT,
Evropa

Tip: leteči tanker, transportno letalo, leteča bolnišnica
Pogon: dva turboventilatorska motorja Pratt & Whitney PW4152/6 s po 249,1 kN potiska ali General Electric CF6-80C2 z 262,4 kN

Mere:  
Krila   
- razpetina   43,9 m 
- površina  219 m2 
Trup   
- dolžina  46,66 m 
- višina  15,81 m 
Tovorna kabina:   
- dolžina  33,24 m 
- širina  5,28 m 
- višina  2,33 m 
- prostornina  210 m3 
   
Mase:  
- prazno  80.200 kg 
- največja vzletna  164.000 kg 
- tovor   37.000 kg 
- gorivo  77.500 kg 
   
Zmogljivosti:  
- potovalna hitrost  M = 0.79 
- največja višina  12.500 m 
- vzletna steza (150t)  2500 m 
- dolet (s potniki)  7400 km 
- prazno  12.950 km 




























Oborožitev:
nima
Uporabnica: Nemčija, Kanada

Cena: ni podatka


Nazaj

02 Avg 07
Napisal

airbus_a310_aew.jpgPred dobrim desetletjem, leta 1994, je ameriški Raytheon odgovoril na avstralsko povpraševanje po letalu za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in alarmiranje. V sodelovanju z izraelskim Elta Division iz grupacije IAI so ponudili modificirano letalo Airbus A310-300. Poskus se ni obnesel, Avstralci so namreč leta 1999 sporočili svojo odločitev, Boeing B737-100.

 

To bi za Airbus Industrie nedvomno pomenilo prodor na področje, na katerem imajo skorajda popoln monopol Američani. Airbusov širokotrupni A310-300 se je zdel zelo primeren, saj je ponujal izredne aerodinamične lastnosti, predvsem pa zelo sodobno zasnovano pilotsko kabino z digitalno elektroniko. Radar, ki so ga ponujali za vgradnjo, je bil Eltin phalcon, vsa integracija senzorjev in procesne opreme pa Raytheonova.

  Tudi Turčija se je zanimala za štiri takšna letala, Raytheon se je udeležil natečaja skupaj z Boeingom, ki je naposled uspel tudi v Turčiji. Štiri letala bi naj sprva veljala Turčijo poldrugo milijardo o dolarjev, vendar so potem v tej kvoti ponudili šest letala AEW&C

Tehnični podatki:
Raytheon E-systems A310 AEW
ZDA

Tip: letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor
Pogon: dva turboventilatorska motorja General Electric CF6.80C2 s po 252.2 kN potiska

Mere:  
 Krila  
 - razpetina  43,90 m
 Trup:  
 - dolžina  46,66 m
 - višina  15,81 m
   
Mase:  
 - prazno  114.000 kg
 - največja vzletna  131.237 kg
   
 Zmogljivosti:  
- največja hitrost    M = 0.80
 - največja višina leta  12.520 m
 - trajanje leta   11 ur

















Oborožitev:
nima
Uporabniki: nima
Cena: 250-350 milijonov USD (s šolanjem in podporo)


Nazaj
02 Avg 07
Napisal

Še v sklepni fazi razvoja večjega A300 je nekaj letalskih prevoznikov priglasilo svoje potrebe po manjšem letalu, ki pa bi imelo večji dolet. Projekt je uradno stekel leta 1978 z oznako A300 B10. V Airbusu so odgovorili na zahteve z nekoliko pomanjšano verzijo potniškega letala s skrajšanim trupom in malce preoblikovanim repnim delom, največjo novost pa je predstavljala konstrukcija krila, tradicionalno v britanski domeni. Novosti so bile tudi v kokpitu, pilota sta dobila vrsto izpopolnjenih digitalnih elektronskih naprav.

a310_300_virairbus.jpgPrvi A310 je vzletel aprila 1982, prva kupca pa sta bila Lufthansa in Swissair v letu 1983. Poganjala sta ga P&W motorja JT9D. V proizvodnji so ostali vse do začetka stoletja, do leta 2001 so jih izdelali skupaj okoli 260. Proizvodnjo tovorne različice A310 bodo zaključili v letu 2007. Tovorne A310 bodo na trgu zamenjali z letali A330-200F.

Model A310-300 je prvič poletel julija 1985 in prišel v operativno uporabo pri swissairu leta 1986. Imel je povečano MTOW in povečan dolet. A310-300 je izdelan le v potniški verziji. Za potrebe prevoza transporta so predelali kar model A310-300, ki je dobil oznako C.

Zadnji model letala A310 nosi oznake A310 MRTT. Nekatera potniška letala so predelali v transportna. Za prevoz jih uporabljajo tudi nekatere armade. V zadnjem času jih zaradi velikih transportnih potreb preurejajo v večnamenska transportna letala. Tako EADS in Lufthansa Technik preurejata ta letala v leteče bolnišnice, tankerje oz. večnamenska transportna letala za prevoz vojakov in tovora.

Poskus trženja letala za zgodnje opozarjanje in opazovanje v zraku je z predelanim letalom Airbus A310 AEW poskušal izraelski Raytheon. Zaradi velikega pritiska Američanov projekt ni tržno uspel. A310 spada v družino A300. Skupno so jih izdelali 821 s proizvodnjo pa so zaključili julija 2007.


A300B10   konstruktorska študija na temelju A300, skrajšan z večjim doletom 
A310 prvi prototip
A310-200 prvi serijski model; izdelanih 85
A310-200C prilagodljiv potniško/tovorni model  
A310-200F izključno tovorna verzija
A310-300 Podaljšan dolet, izdelanih okrog 170

 








Tehnični podatki:
Airbus A310

Tip: potniško letalo srednjega doleta
Proizvajalec: Airbus Industrie /Francija, Nemčija, Španija, Velika Britanija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 210 v treh razredih, 220 v dveh razredih, 280 v enotnem razredu
Tovor: 32.860 kg
Pogon: dva turboventilatorska motorja pod krili CFM International CF6-80C2A2  s 476  kN potiska Pratt & Whitney PW4152  s 524,9 kN potiska

Mere:    
- dolžina   46,66 m 
- višina   15,80 m 
- razpetina kril  43,89 m 
- površina kril   260 m2 
   
Mase:   
- operativna praznega   80.345 kg 
- največji tovor   32.860 kg 
- gorivo  61.070 l 
- največja vzletna masa  150.000 kg 
   
Zmogljivosti:    
- optimalna potovalna hitrost   875 km/h M = 0,8
- dolet   do 9600 km

 

















Cena
: 42 do 46 milijonov USD; v razvoj letala je Airbus Industrie vložila 275 milijonov USD
Uporabniki: skupaj 821 letal v državah na vseh celinah uporablja 80 letalskih družb; še vedno priljubljeno letalo za srednje linije.


Nazaj

01 Avg 07
Napisal

airbus_a300_virairbus.jpgPred približno štirideset leti so začeli v krogu nekaterih evropskih vlad in proizvajalcev letal razpravljati o možnostih združitve zmogljivosti za razvoj komercialnega letala krajšega dosega. Ko so preučili številne predloge, je padla odločitev za Hawker Siddeleyev (britanski) in Bregeuet in Nordov (francoski) projekt HBN-100. To je pomenilo le še korak do ustanovitve evropske letalske industrije, združene v konzorciju Airbus, za kar sta se zavzemali Nemčija in Francija. V tem konglomeratu so takrat našli svoje mesto britanski Hawker Siddeley (danes del BAE Systems), francoski Aerospatiale, nemška DASA ter še CASA iz Španije, nizozemski Fokker ter belgijski Belairbus kot pomembnejši poddobavitelji. S prvim projektom je novoustanovljeni konzorcij skušal zapolniti tržno nišo med Boeingovima modeloma B707 in B727.

Šlo je za potniško letalo z 220 do 330 sedeži, projekt pa je kasneje dobil ime A300. čŒeprav na prvi pogled zasnovan konvencionalno, je A300 uvedel vrsto tehnoloških novosti, ki so bile takrat precej pred časom. Predvsem gre pri tem za površine na krilu, ki izboljšujejo vzgon, in pa za zelo tihe ter učinkovite pogonske motorje.

Slabi začetni prodaji letala navkljub pa je prav model A300 utrl pot evropski letalski industriji na trge v Evropi, Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Severni Ameriki. Naposled so zadnjo izvedenko A300 serije 600 izdelovali do leta 2001, skupaj kar 561. Skupno so izdelali preko 821 letal A300 in A310. Zadnjega so dobavili 12. julija 2007 FedEx-u.

A300B1 2 prototipa
A300B2 prvi proizvodni model
A300B4 podaljšan dolet, zakrilca tipa kruger, povečana vzletna masa, skupaj z verzijo B2 izdelanih 284
A300C4 prilagodljiva potniško/tovorna verzija s povečanimi vrati
A300-600 potniška izvedenka z vrsto aerodinamičnih izboljšav
A300-600R podaljšan dolet
A300-600 convertible

prilagodljiva potniško/tovorna verzija

A300-600F namenska tovorna verzija A300-600
A300-600T beluga modificirana verzija z zelo povečanim trupom za prevoz letalskih komponent – trupov, kril ipd. -med proizvodnimi obrati Airbusa

Tehnični podatki:
Airbus A300

Tip: potniško letalo kratkega in srednjega doleta
Proizvajalec: Airbus Industrie (EADS)/Francija, Nemčija, Španija, Velika Britanija
Posadka: 2 do 3
Potniški sedeži: 250 v treh razredih, 266 v dveh razredih, 330 v enotnem razredu
Tovor: 39.885 kg
Pogon: dva turboventilatorska motorja pod krili CFM International CF6-80C2A1 s 547,2 kN potiska Pratt & Whitney PW4156 s 498,2 kN potiska

Mere:   
- dolžina   54,08 m 
- višina  16,53 m 
- razpetina kril   44,84 m 
- površina kril  260 m
   
Mase:    
- operativna praznega   78.200 kg 
- največji tovor    39.885 kg 
- gorivo  62.000 l 
- največja vzletna masa   165.000 kg (A300-600),
170.500 kg (A300-600R) 
   
Zmogljivosti:    
- optimalna potovalna hitrost    875 km/h 
- največja operativna hitrost   890 km/h M = 0,82
- dolet    do 7700 km




                     

 

                        

           

              

 

 








 

Uporabniki: skupaj 630 letal v državah na vseh celinah uporablja okroglih 80 letalskih družb; še vedno priljubljeno letalo za srednje linije
Cena: 42 do 46 milijonov USD; v razvoj letala je Airbus Industrie vložila 275 milijonov USD


Nazaj

01 Avg 07
Napisal
agusta_westland_super_lynx_300.jpgGre za dobro uveljavljen britanski mornariški helikopter, ki so ga razvili posebej za nemško vojno mornarico. Seveda je to izzvalo velika nasprotovanja v sami Nemčiji, kajti v letih po drugi svetovni vojni se je v konstruiranju in proizvodnji helikopterjev uveljavil tudi nemški MBB.

Prvi super lynx mk 88 je prišel iz proizvodnih obratov Westlanda v Yeovilu leta 1999. Z lynxi so Nemci opremili fregate tipa 122 in 123. Sicer je super lynx zadnja razvojna verzija teh helikopterjev, ki so jih razvili konec šestdesetih let v britansko-francoskem partnerstvu. Najprej je poletel v verziji za kopensko vojsko (leta 1971), nato pa so mornariške izpeljanke dobili v operativno rabo v letu 1977. Mornariške verzije so naletele na dokaj dober odziv in tako so jih uvrstili v opremo v obeh partnerskih državah, potem pa še v Nemčiji, Nizozemski, Argentini, Braziliji, Danski in Norveški. Super lynxe so nato vključili v svoje mornariške in druge vojaške enote še Portugalci, Nigerijci in Južna Koreja. Vsekakor zelo uspešen produkt britanske letalske industrije. V okviru sodelovanja s Slovensko vojsko so ti helikopterji gostovali v začetku devetdesetih let tudi v Sloveniji.

Westland lynx AH.Mk 1
Lynx je jurišni helikopter britanske kopenske vojske, hiter, gibčen in dobro oborožen. Med drugim nosi ameriške protioklepne rakete TOW, skupaj do osem. Kot jurišnik sicer ni tako oklepljen kot AH-64 ali Mi-24, zato je taktika pilotov drugačna: hitro morajo zadeti in odkriti cilj ter se nemudoma umakniti. Lynxi delujejo skupaj z izvidniškimi verzijami gazel, ki odkrijejo in identificirajo cilje. Sposobnosti so jim izboljšali s sodobnimi namerilnimi napravami in ameriškimi raketami hellfire.

Westland lynx HAS. Mk 3
Med zalivsko vojno so helikopterji Kraljevske vojne mornarice lynx HAS. Mk 3 s polaktivno vodljivimi raketami uspeli uničiti nekaj iraških raketnih čolnov in jim zapleniti ugrabljeni kuvajtski hitri raketni čoln. čeprav uporabljajo lynxe predvsem za protipodmorniški boj v severnem Atlantiku, je bil ta uspeh dokaz njihove uporabnosti. Hitri raketni čolni so namreč velika nevarnost za vse večje vojaške ladje, z njimi pa je oboroženo veliko držav tretjega sveta. Lynx je precej manjši od sea kinga in lahko vzleta z ladij velikosti fregate, vendar ima temu primerno krajši dolet.

agusta_westland_super_lynx_300_over_sea.jpgLynx 100 ali super lynx ima vgrajen Marconijev radar sea spray 3000 z anteno, ki pokrije območje 360°, v nosu pa ima v posebni kupoli vgrajen sistem opazovalnih naprav, vključno z IR napravo za opazovanje sprednje polsfere. Zadnji iz te vrste lynxov nosi oznako super lynx serije 300, opremljen s šestimi kazalniki v kokpitu, novim navigacijskim sistemom in zelo zmogljivimi motorji LHTEC CTS800.

Predstavniki britanskega obrambnega ministrstva so s proizvajalcem Agusta Westland sklenili posel v skupni vrednosti 1,8 milijarde dolarjev, ki predvideva nakup 70 novih helikopterjev future lynx. 40 naj bi jih dobila kopenska vojska, 30 pa kraljeva mornarica. Future lynx je koncept novega helikopterja, nadomestil pa bo zdajšnje helikopterje lynx, ki v britanskih oboroženih silah nosijo oznake AH-7 in AH-9. poganjali jih bodo motorji LHTEC CTS800 z močjo 1015 kW. Večja moč omogoča večjo hitrost letenja in nosilnost, hkrati pa varnejše letenje ob morebitni okvari enega motorja. Na novo bo oblikovan tudi repni rotor, vgrajen pa bo imel napreden elektronski navigacijski sistem in senzorski sistem ter možnost nove oborožitve. Prvi preskusni let napovedujejo za leto 2009, prve helikopterje pa naj bi dobavili konec leta 2011. Operativna uporaba v kopenskih silah je napovedana za leto 2014, za kraljevo mornarico pa 2015.

Tehnični podatki:
AgustaWestland
super sea lynx mk 88 (super lynx serije 100)Velika Britanija
Tip: mornariški helikopter za protipodmorniški in protiladijski boj
Posadka: 2+1, do 9 vojakov
Pogon: dva turbogredna motorja Rolls-Royce Gem 42-1 z močjo vsak po 764 kW ob vzletu in po 664 kW kontinuirane moči ter po 835 kW v sili za 2,5 min

Mere:
 - dolžina trupa   13,33 m
 - dolžina z rotorjem  15,24 m
 - višina  3,67 m
 - širina (prek pristajalnih koles)   2,94 m
 - premer glavnega rotorja  12,80 m
 - disk glavnega rotorja  128,7 m2
   
 Kabina:  
 - dolžina   2,05 m
 - širina   1,78 m
 - višina  1,42 m
 - prostornina   5,2 m3














Mase:

 - prazen   3291 kg
 - zunanji tovor   1360 kg
 - orožje na zunanjih nosilcih  590 kg
 - največja vzletna  5330 kg
 - gorivo   786 kg







Zmogljivosti:
- največja potovalna hitrost    256 km/h
- vzpenjanje     10,1 m/s
- vrhunec lebdenja  
 brez talnega efekta   2050 m
 s talnim efektom   2700 m
- največji dolet  528 km
- trajanje leta  
 protipodmorniška naloga  120 min - 28 km od ladje
 opazovalna naloga  230 min - 140 km od ladje












Uporabniki
: Argentina 2, Brazilija 18, Danska 9 (8 v standardu super lynx), Francija 40, Nemčija 19, Nizozemska 24, Nigerija 3, Norveška 6, Portugalska 3, JAR – število še ni znano, Južna Koreja 12 + 13, VB 60Cena: ni podatka, sedem nemških mornariških izpeljank je bilo ovrednotenih na 100 milijonov funtov.


Nazaj
01 Avg 07
Napisal
Prvič se je maketa tega elegantnega helikopterja v kategoriji 6 ton pojavila na britanskem Farnboroughu leta 1998. AB 139 naj bi bil po načrtovanjih konstruktorjev  najzmogljivejši in hkrati delovno najbolj storilen helikopter v tem razredu. Odlikovala naj bi ga velika prilagodljivost ter s tem velika večnamenskost: uporaben bo tako za iskanje in reševanje, obalno patruljiranje, prevoz potnikov, poškodovanih in bolnikov, transport vojakov ter za gašenje požarov.

agusta_westland_aw139_kabina.jpgSame študije helikopterja izvirajo izpred desetletja, vendar se ameriški partner (delež Aguste je večinski, 75 %) nikakor ni mogel ogreti za projekt, dokler programa niso leta 1998 obudili. Leto kasneje so predstavili popolno maketo helikopterja, leta 2000 še vojaško izpeljanko z nosilci orožja, metalci vab in senzorji. Tega leta so izdelali tudi dva predserijska helikopterja in v začetku leta 2001 opravili prvi preizkusni let. Enega od teh dveh helikopterjev so nato v nesreči izgubili. Serijsko proizvodnjo načrtujejo v Italiji, če pa bo trg zahteval večje število teh helikopterjev, jih bodo začeli izdelovati še v Bellovih obratih v Severni Ameriki. Računajo predvsem na uporabnike sedanjih Bellovih modelov AB212 in B412 (ki jih licenčno izdeluje tudi Agusta).

Ko je leta 2001 poletel prvi serijski srednji večnamenski helikopter AB139, niti največji optimisti niso pričakovali, da bo v hudi konkurenci na tržišču dokaj hitro našel številne uporabnike. Pa vendarle so od tedaj prodali že preko 150 helikopterjev AB139. Največ so jih prodali v različicah za iskanje in reševanje (SAR), medicinsko evakuacijo (MEDEVAC) ter prevoz tovora in potnikov.

Tehnični podatki:
Agusta/Bell
A139
Italija/ZDA

Tip: srednji večnamenski dvomotorni helikopter
Posadka: 1 (ali 2) pilot(a), do 15 potnikov, v reševalni izvedbi do 6 ležišč in do 4 spremljevalci
Pogon: dva turbogredna motorja Pratt & Whitney Canada PWT6-67C  (2 x 1.250 kW kontinuirane moči ali 2 x 1.289 kW ob vzletu)

Mere:  
- dolžina trupa 13,53 m
- dolžina z rotorjem 16,65 m
- višina 3,20 m
- širina 4,95 m
- premer glavnega rotorja 13,80 m
- premer repnega rotorja  2,56 m
- disk glavnega rotorja 149,6 m2
Kabina  
- dolžina 2,70 m
- širina 2,00 m
- višina 1,42 m
- prostornina 8 m3
   
Mase:   
- tovor 2500 kg
- obešeni tovor 2700 kg
- največja masa 6000 kg
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost  310 km/h
- gospodarna hitrost 290 km/h
- vrhunec leta 5975 m
- vzpenjanje 10,1 m/s
- vrhunec lebdenja  
 brez talnega efekta 3600 m
- največji dolet  740 km
- trajanje leta 234 min (brez rezerve)































Verzije
: VIP, EMS (nujna medicinska pomoč), vojaški
Oborožitev:
Uporabniki: načrtovalci vidijo v 20 letih prostor za 900 helikopterjev AB 139 na svetovnem trgu (od tega 55 % vojaških uporabnikov); zdaj kupcev okoli 50, prvi kupec je bil Bristow Helicopters
Cena: 6,05 milijona USD (leta 2000)


Nazaj
01 Avg 07
Napisal
Italija se je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odločila za konstrukcijo lastnega bojnega helikopterja. Torej še v času obstoja organizacije Varšavskega sporazuma, t.i. vzhodnega vojaškega pakta pod vodstvom bivše ZSSR, oboroženega s tisoči oklepnikov. Agusta A 129 je bil načrtovan kot lahki protioklepni helikopter, zasnovan v standardu tedanjih usmeritev za te vrste oboroženih ploščadi.

agusta_westland_a129_mangusta.jpgPilotska kabina je bila stopničasta in tandemska, strelec je sedel v sprednjem (nižjem) delu, pilot pa v drugem, dvignjenem delu kabine. Sredi trupa sta bila na obeh straneh nosilca za skupaj nad tono (1200 kg) bojnega tovora. Helikopter je dobil oznako mangusta – mungo po na pogled kuni podobni zveri z izredno hitrimi reakcijami, s katerimi je kos – čeprav ni imuna na njihov strup - tudi najhitrejšim kačam strupenjačam. Prav te značilnosti pa naj bi imel tudi italijanski protioklepni helikopter.

Konstruktorji so dobro zaščitili - oklepili pilotov in strelčev prostor, prav tako so zaščitili vitalne dele helikopterja. Rotor je bil sprva štirikraki, konec devetdesetih let so ponudili mangusto s petkrakim rotorjem in jo označili s CBT – combattimento – bojni. Edini kupec tega helikopterja pa je ostala italijanska armada, čeprav so ga tržili praktično povsod po svetu, konec prejšnjega desetletja tudi pri nas, v Sloveniji. Italijani jih imajo 60, od tega predvidoma 15 v najsodobnejši izvedenki CBT, v katero nameravajo postopoma predelati še vse ostale. Manguste imajo nameščene v treh oporiščih: v Miramaru pri Riminiju ob Jadranski obali in v Casarsi, kjer delujeta bojni enoti, ter v armadnem letalskem šolskem centru v Viterbu.

Turčija je leta 2007 podpisala pogodbo onakupu 51+40 helikopterjev, ki jih licenčno izdelujejo v TAI v Ankari. Model nosi ime T129

Tehnični podatki:
Agusta A129 (CBT) mangusta
Italija

Tip: lahki bojni (protioklepni) helikopter
Posadka: 1 pilot, 1 strelec
Pogon: dva turbogredna motorja Rolls-Royce Gem 1004 s po 615 kW moči  (kontinuirane) ali 657 kW moči ob vzletu.

 Mere:  
 - dolžina trupa  12,27 m
 - dolžina z rotorjem  14,29 m
 - višina  3,35 m
 - širina  0,95 m
 - razpetina nosilnih kril   2,23 m
 - premer glavnega rotorja  11,90 m
 - premer repnega rotorja  2,32 m
 - disk glavnega rotorja  11,22 m2
 - disk repnega rotorja  4,32 m2
   
Mase:  
- prazen 2529 kg
- obešen tovor (orožje) 1200 kg
- največja vzletna 2850 kg
 z obešenim tovorom 4600 kg
- največja vzletna  
 normalna  3950 kg
- gorivo (notranje) 750 l
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost   294 km/h (z raketami
TOW na 2000 m)
- gospodarna hitrost 250 km/h
- vrhunec leta 5975 m
- vzpenjanje 65 m/min
- vrhunec lebdenja  
 brez talnega efekta 1980 m
 s talnim efektom  3140 m 
- bojni radij 100 km
(z 8 raketami TOW) 
- trajanje leta 185 min





agusta_westland_a129_mangusta_take_off.jpg





























Oborožitev:
 8 x TOW , ITOW ali TOW 2/2 (protitankovske rakete)
 2 mitraljeza 7,62 mm ali top 20 mm
 2 – 4 lanserji nevodljivih raket (s po 7 ali 19 raketami kalibrov 70 mm ali 81 mm)
 4 x rakete zrak-zrak stinger 






Verzije: A 129 mangusta, A 129 international (izvozna s petkrakim glavnim rotorjem), A 129 CBT
Uporabniki
: Italija (60)
Cena: ni podatka, po oceni nad 10 milijonov USD


Nazaj
04 Jan 08
Napisal
Motor GP7200 je plod razvoja dveh vodilnih svetovnih proizvajalcev letalskih motorjev.

gp7200_prerez_virsnecma.jpgGeneral Electric in Pratt & Whitney sta združila najboljše lastnosti svojih turboventilatorskih motorjev GE90 in P&W4000. Dolgotrajna in zahtevna testiranja motorja GP7200 so trajala enaindvajset mesecev in so zajemala osem motorjev. V tem času so motorji delovali 3000 ur in opravili 7000 ciklov. En cikel predstavlja vzlet in pristanek letala. Na motorju so opravili 25 različnih testov, medtem ko so pod drobnogled vzeli 50 komponent.

Testiranje zajema tako testiranje na tleh kakor tudi v zraku. Zanimivejša med testi sta delovanje motorja v ekstremnih pogojih (150 ur neprekinjenega delovanja nad 340 kN potiska in 750 ur trajajoči preskus utrujanja konstrukcijskih materialov) in test z ventilatorsko lopatico. V okviru tega testa preverjajo kako se obnaša motor v primeru, da pride do loma ene od ventilatorskih lopatic. V nobenem primeru lopatica ne sme prebiti ohišja motorja ali kakorkoli drugače ogrožati ostalih delov letala. Ob tem pa morajo motor nemoteno ugasniti in v primeru požara le tega tudi pogasiti.

gp7200_virairbus.jpgDrugi del testiranj so opravili v zraku z testnim letalom B747. Letalo, ki ga sicer poganjajo štirje motorji ima vgrajen testni motor, katerega delovne parametre in vibracije skrbno spremljajo in kasneje analizirajo. Vsakršne napake do podrobnosti analizirajo in jih odpravijo dokler motor ne deluje brezhibno. Le na ta način lahko zagotovijo najvišji nivo varnosti, ki ga zahtevata Evropska agencije za letalsko varnost EASA in FAA. Motor je vse te teste uspešno prestal in konec leta 2005 so pridobili vse potrebne dokumente za vgradnjo in uporabo GP7200 v letalskem prometu. Preden pa so motorje začeli uporabljati v rednem letalskem prometu so opravili 30.000 motorskih ur in 15.000 ciklov. Motor je certificiran do potisne sile 340 kN z možnostjo certificiranja do potisne slie 374kN. Ob strogih okoljevarstvenih zahtevah je treba povdariti, da GP7200 izpolnjuje vse najnovejše okoljske predpise o emisijah in hrupu. Celo več, izpuh vsebuje le 40% dovoljenih emisij NOx-ov, 82% HC-jev, 81% CO-ja in 60% trdnih delcev po ICAO CAEP4 standardu. Kar se tiče hrupa motor zadovoljuje zahteve STAGE4 in QC2. Njegova poraba pa je 10% nižja kakor pri motorjih, ki danes poganjajo konkurenčnega B747-400, ki ga poganjajo motorji RR RB211. Trent900 je konkurenčen motor, ki prav tako poganja super jumba A380.

 

Trent900

GP7200

Premer ventilatorja (cm)

295

296

Dolžina (cm)

455

475

Masa (kg)

6400

6300

Potisk (kN)

355*

340*

Obtočno razmerja

8.7-8.5/1

8.7/1

* Največji potisk motorja bo omejen na 311 kN


Nazaj

01 Avg 07
Napisal
Koala izhaja iz družine dvomotornih helikopterjev A109, na račun enega motorja pa so skušali predvsem zmanjšati ceno. Bolj zapletena pristajalna uvlačljiva kolesa podvozja so zamenjali s preprostejšimi sanicami. Zeleno luč za razvoj tega helikopterja so prižgali leta 1994, prvi je potem vzletel leto dni kasneje. Tudi koalo so Italijani predstavili na svojem tradicionalnem prizorišču premier, na letalskem salonu na Le Bourgetu. Tako kot tudi drugo koalo je prvo poganjal Turbomecin motor arriel z 800 konji; tega je kasneje zamenjal Pratt & Whitneyev pogonski agregat PT6B.

S potrebnimi certifikati se je kar nekaj čas zavlačevalo, od načrtovanega leta 1997 se je zbiranje vseh potrebnih potrdil za letenje zavleklo od leta 1997 do poletja 1999. Krivo naj bi bilo pomanjkanje ustreznega osebja in pa načrt povečanja zmogljivosti na zahtevo kupcev. No, certifikat za letenje je potem prišel, prvi naročnik je bila italijanska radiotelevizija – RAI. Skupaj so doslej v Agusti, ki je – mimogrede – sklenila »zakonsko zvezo« z britanskim Westlandom in zdaj posluje pod oznako Agusta/Westland – zgradili nad 60 koal.

agusta_westland_a119_koala.jpg























Tehnični podatki:
Agusta
A119 koala
Italija

Tip: lahki večnamenski helikopter
Posadka: 1 (pilot), 7 potnikov (ali do 2 ležišči in 1 spremljevalec)
Pogon: en turbogredni motor Pratt & Whitney Canada PT6B-37 s 747 kW (1.002 KM)

Mere:   
- dolžina trupa   11,07 m
- dolžina z rotorjem 13,01 m 
- višina  3,50 m 
- širina  1,67 m 
- premer glavnega rotorja  10,83 m 
- premer repnega rotorja 2,00 m 
- disk glavnega rotorja 95 m2 
Kabina   
- dolžina (s kokpitom)  3,53 m
- širina 1,67 m
- višina  1,28 m 
- prostornina  4,96 m3 
- prtljažni del   0,95 m3 
   
Mase:   
- prazen  1430 kg
- koristen tovor 1320 kg (obešen 1450 kg)
- največja vzletna 2720 kg
- z obešenim tovorom  3000 kg
- gorivo  605 l (ali 710 l ali 870 l)
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost   281 km/h
- gospodarna hitrost  260 km/h
- vrhunec leta  5700 m
- vrhunec lebdenja  
 brez talnega efekta  2680 m
 s talnim efektom  3353 m
- največji dolet   887 km (z 870 l goriva)
- trajanje leta   342 min



































Oborožitev
:  /
Uporabniki: naročenih nad 60 helikopterjev , kupci so iz Italije, ZDA in Velike Britanije
Cena: 1,85 milijona USD (leta 1998)- neposreden strošek operativne ure 262 USD


Nazaj
01 Avg 07
Napisal
Male gazelle sodijo med najhitrejše vojaške helikopterje, hkrati pa so še izjemno gibčne. Tako lahko letijo čisto pri tleh, pravzaprav nižje od krošenj dreves in se tako prikradejo do ciljev. Gazele uporabljajo tako v izvidniških kot jurišnih izvedenkah, v zahodnih armadah so oborožene s protioklepnimi izstrelki HOT in TOW, v bivši JLA pa so jih opremili s protioklepnim sistemom AT-3 »sagger«, zato so nosile oznako -M (maljutka). Izdelovali so jih licenčno v Mostarju (BiH) v obratih Sokola.

Gazele so majhne in silno gibčne, zarad oplaščenega repnega rotorja (fenestrona) pa tudi tihe. S protioklepnim orožjem se za nekaj trenutkov prikradejo nad nasprotnikove oklepnike, izstrelijo orožje in se nemudoma umaknejo.

aerospatiale_sa342_gazelle_photoandrebour.jpg
























Tehnični podatki:

 Dolžina:  11,97 m
 Premer rotorja:  10,50 m
 Največja hitrost:  260 km/h
 Dolet:  360 km
 Standardna oborožitev:  protioklepne rakete TOW
   izstrelki hellfire










Nazaj