Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (575)

10 Jul 07
Napisal
Lahko šolsko letalo Zlin Z-242L češkega proizvajalca Moravan je namenjeno za osnovno šolanje vojaških pilotov, omogoča pa tudi akrobatsko in instrumentalno letenje. Zlin je klasično propelersko dvosedo letalo z batnim motorjem in neuvlačljivim tricikelskim podvozjem, ki ima dvojne komande za krmiljenje. Od letala Z-143L se razlikuje le po številu sedežev v kabini in moči motorja. Tako ima Z-143L štiri sedeže in za 35 KS močnejši motor, Z-242L pa dva sedeža. Obe letali sta opremljeni z motorjem ameriškega proizvajalca Textron Lycoming, pri čemer ima Z-143L šest cilindrski motor, Z-242L pa štiri cilindrskega.  

zlin_242l_pred_poletom_3.jpgzlin_od_spodaj_virmors.jpg













Letala Z-242L se nahajajo v letalski šoli SV na letališču Cerklje ob Krki, ki razpolaga z osmimi letali. Z njimi bodoči piloti Slovenskega vojaškega letalstva naletijo letno okoli 1700 ur, oziroma 210 ur na posamezno letalo. Poleg tega se letala Z-242L uporabljajo tudi za urjenje protizračne obrambe Slovenske vojske in so pogost gost na številnih letalskih prireditvah po celi Sloveniji.
zlin.jpg

Štirisedežno letalo Z-143L se nahaja v sestavi Letalskega transportnega oddelka na letališču Brnik, ki razpolaga z dvema letaloma. Letali se uporabljata za različne prevoze po Sloveniji, za urjenje pilotov, ter za pridobivanje in podaljševanje pilotskih dovoljenj, opravljata pa tudi kurirske naloge. Kljub temu se z njimi ne leti tako intenzivno kot z dvosedimi "brati".

Vsekakor Moravanovi letali Z-143L in Z-242L predstavljata eno izmed redkih čeških letal, katerim je uspel preboj na neusmiljen svetovni trg in ju poleg nizke nakupne cene odlikujejo še nizki operativni stroški ter enostavno vzdrževanje.

 











Nazaj

Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
Vir: Jaka Alijeski Ulčar, www.mors.si

10 Jul 07
Napisal

Od leta 1994 naprej ima SV v svoji sestavi lahko transportno letalo češkega proizvajalca Turbolet L-410 UVP-E konfiguracije VIP, ki je namenjena za prevoz potnikov in tovora manjših dimenzij. Posadko letala sestavljajo trije člani: pilot, kopilot in tehnik-letalec. Poleg tega se v udobno potniško kabino namesti še 15 potnikov in njegova maksimalna masa vzletna masa znaša 6.400 kilogramov. Letalo poganjata dva , ki mu zagotavljata po 760 KS. Doseg turboleta pa znaša 1200 km kar mu zagotavlja neprekinjeno letenje v vse sosednje države.

l410_pilot_franc_kozole.jpgl410_motor.jpg











Letalo L-410 pa ima tudi nekaj slabosti, ki so: pomanjkanje nakladalne rampe za tovor, nizka operativna višina letenja zaradi katere je letalo podvrženo številnim neprijetnim vremenskim pojavom, pa tudi kabina ni pod nadtlakom, kar je za posadko in potnike lahko utrujajoče.

l410_turbolet_virmors.jpg


















Od leta 1997 dalje trubolet aktivno sodeluje v operaciji SFOR, v kateri prevaža visoke vojaške osebe iz poveljstva SFOR v Sarajevu. Tako so iz Sarajeva največkrat leteli v Neapelj, kjer je poveljstvo južnega krila NATO, Bologno, Aviano, Prištino in Zagreb, občasno pa tudi v Nemčijo. Poleg tega izvajajo prevoze visokih častnikov Slovenske vojske in pomembnih oseb iz Ministrstva za obrambo, ter prevoze za potrebe 15.HEB. Kako intenzivno se uporablja L-410 UVP pa najbolj slikovito pove podatek, da so leta 2002 z njim opravili 520 ur letenja, od česar je velik delež odpadel za naloge SFOR. V zadnjem času skoraj redno leti na liniji Ljubljana-Priština/čakovica za potrebe slovenskih enot, ki delujejo v okviru KFOR-ja.

l410_instrumentna_plosca.jpg


Avionika slovenskega Turboleta je sodobna in vključuje npr. vremenski radar, sodoben navigacijski sistem itd. Letos pa jo bodo še posodobili z vgradnjo sistemov IFF, TICAS in GPWS, s čimer se bo varnost letenja v gostem letalskem prometu še povečala.



Nazaj

Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
Vir: Jaka Alijeski Ulčar, www.mors.si

10 Jul 07
Napisal
Učinkoviti mešani sistemi zračne obrambe  


Za Slovensko vojsko in njeno zračno obrambo nakup in operativna uvedba baterije roland II pomeni zelo veliko, saj od leta 1991 pa do danes Slovenska vojska ni razpolagala z drugimi kot z vzhodnimi raketnimi sistemi zračne obrambe zelo kratkega dometa igla in strela ter različnimi topniškimi, ročno vodljivimi orožji. Vsi raketni sistemi zračne obrambe, s katerimi trenutno razpolaga Slovenska vojska, delujejo na enakem principu samovodenja raket na vire infrardečega (toplotnega) sevanja in imajo zmožnost delovanja le ob optični vidljivosti ciljev. To dejstvo bo do uvedbe raketnega sistema roland II onemogočalo izpolnjevanje enega izmed osnovnih pravil in principov uspešne zračne obrambe, to je mešanosti sistemov z različnimi načini delovanja.

 

Delovanje podnevi, ponoči in ob vseh vremenskih razmerah
Sistem roland II s svojimi opazovalnimi in namerilnimi radarji lahko deluje v vseh vremenskih razmerah, podnevi in ponoči, kar pomeni, da bo z njegovo uvedbo v oborožitev to tudi prvi sistem zračne obrambe v Slovenski vojski, ki bo imel takšne zmogljivosti. Prav tako pa ima sistem pasivno optično delovanje, ki predvsem zelo zniža uspešnost delovanja nasprotnikovih protielektronskih motenj.

Integriranost sistemov zračne obrambe
Baterijski radar FGR, ki je hkrati center za vodenje ognja in nadzira delovanje sistemov roland II, lahko podatke o ciljih v zračnem prostoru pošilja tudi v operativne centre višjih nivojev in od njih dobiva podatke iz drugih radarjev tako, da je sistem popolnoma povezljiv z načrtovano izgradnjo integriranega sistema zračne obrambe ter sistema poveljevanja in nadzora (C 2) v Slovenski vojski. V skladu s taktičnimi nalogami je lahko vsak izmed šestih fleksibilnih in visoko mobilnih sistemov roland II operativen 24 ur dnevno in deluje v zelo kratkih reakcijskih časih ter po potrebi tudi avtonomno. Na vsakega od šestih sistemov pa se lahko veže kar nekaj oddelkov lahkih prenosnih raketnih ali topniških oddelkov zračne obrambe, ki jih ima Slovenska vojska. Ti oddelki ali celo večje enote zračne obrambe bodo tako lahko dobivali dodatne kakovostne podatke o situaciji v zračnem prostoru ter tvorili odlično kombinacijo in integracijo različnih sistemov zračne obrambe, kar bo vsekakor povečalo učinkovitost enot zračne obrambe Slovenske vojske.

Predvidena uporaba v Slovenski vojski
Tudi v Slovenski vojski se bo raketna baterija roland II podobno kot v nemški vojski uporabljala predvsem za zračno obrambo pred napadi vseh vrst ciljev iz zračnega prostora do višine 3500 m, in sicer za obrambo letališč, objektov velikega pomena in manjših področij. Roland II bo uporabna tudi za zračno obrambo konvojev. V prihodnosti se bo baterija roland II zaradi svoje zmogljivosti integriranja v celoten sistem zračne obrambe, lahko v povezavi s sistemi srednjega ali dolgega dometa, in se bo uporabljala tudi za zaščito kakšnega večjega področja, podobno kot je to v oboroženih silah držav članic Nata.


roland_ii.jpg



























Razvoj in približevanje sistemu Nata
Uvedba baterije roland II je izrednega pomena tudi zaradi povezljivosti in prilagajanja logistične oskrbljenosti standardom Nata, saj bo vzdrževanje in nabava rezervnih delov potekala po enakih - standardiziranih postopkih kot v državah članicah zveze Nato.

Uvedba raketne baterije roland II pomeni kakovostni preskok tudi v načinu načrtovanja in izvedbi usposabljanja, saj bo glavnina enote sestavljena iz poklicnih pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo poleg vrhunske izurjenosti in bojne pripravljenosti sredstva ustrezno in kakovostno vzdrževali. Tudi to bo za enote zračne obrambe Slovenske vojske nov izziv in predvsem približevanje načinom in standardom dela, ki ga opravljajo podobne poklicne enote držav članic zveze Nato.

Taktično tehnične lastnosti sistema Roland

Način delovanja
a.) radarsko (SACLOS - polavtomatsko po vizualni liniji
b.) optično (pasivno, prek zunanjih podatkov iz baterijskega radarja FGR)

Največji doseg radarja: 16 km
Posadka: 3 člani, in sicer:
a) poveljnik, ki je hkrati operater in vzdrževalec na I. stopnji
b) operater - namerilec za optični način delovanja
c) voznik

Vozilo: MAN 8 x 8 s kontejnerjem z RKB zaščito in zaščito pred izstrelki do kalibra 23 mm


 Masa:  26,5 t
 Dolžina:  10 m
 Višina:  4,15 m
 Širina:  2,90 m
 Število raket:  2 pripravljeni na lanserju,
 8 v avtomatskih okvirih
 Doseg raket:  6 km
 Višina antene radarja:  12 m
 čŒas postavitve radarja:  < 5 min

 

 

 











Nazaj



Fotografija: Bruno Toič, MORS 
 

Vir: www.mors.si

 
10 Jul 07
Napisal
Šolsko letalo švicarskega proizvajalca Pilatus PC-9, ki se nahaja v letalski šoli SV je namenjeno za nadaljevalno šolanje vojaških pilotov in predstavlja vmesno stopnjo med batnimi in reakcijskimi letali. Poganja ga turbopropelerski motor Pratt&Whitney PT6A-62, ki zagotavlja 950 KS in hitrosti do 600 km/h. Doseg PC-9 znaša 1500 km, njegove glavne prednosti pa so nizki operativni stroški in enostavno vzdrževanje.
hostnik_na_delovnem_mestu.jpgpilatus_pc9_formacija2_virmors.jpg

 















V Slovenskem vojaškem letalstvu se nahaja 11 letal PC-9 (eno je bilo izgubljeno v nesreči), od tega so devet letal v sodelovanju z izraelskim podjetjem Radom posodobili v verzijo PC-9M hudournik. Posodobljenje letala v verzijo PC-9M so izvedli predvsem na področju avionike in oborožitve. Tako so modernizirali pilotsko kabino z vgradnjo sistema roke na palici in ročici za regulacijo moči motorja (ang. HOTAS-Hand On Throttle and Stick) in vgradnjo polprosojnega zaslona v višini pilotovih oči (HUD-Head up Display) na katerem se prikazujejo vse informacije potrebne za letenje, ciljanje itd, vanj so vgradili tudi močan računalnik, ki podpira delovanje številnih sistemov na letalu. Poleg tega so PC-9M oborožili z mitraljezi 12.7mm, z 227kg bombami in nevodenimi raketami s katerimi lahko izvaja neposredno zračno podporo enot na tleh. Za šolanje vojaških pilotov v neposrednem zračnem bojevanju pa so z izraelskimi strokovnjaki razvili sistem, ki zagotavlja simulacijo zračnih dvobojev z infrardečimi raketami kratkega dosega.
pc_9_na_tleh.jpg


















Letala PC-9M, so nameščena na letališču Cerklje ob Krki. Z njimi slovenski vojaški piloti vsako leto sodelujejo tudi na številnih prireditvah in letalskih mitingih v Sloveniji ter Evropi.

Incident ob izskoku sopilota iz PC-9; marec 2008

Nazaj

Vir: Jaka Alijeski Ulčar in www.mors.si
10 Jul 07
Napisal

V Transportnem oddelku letalske baze se nahajata dve švicarski lahki večnamenski transportni letali Pilatus PC-6 izvedenke H4, katere največja dovoljena vzletna masa je 2800 kg. Posadka letala je sestavljena iz pilota in tehnika-letalca, v potniško kabino pa se lahko namesti še šest potnikov.

 

pilatus_pc-6_gasilec_foto_bruno_toic.jpg


















Pilatus PC-6 poganja turbopropelerski motor Pratt&Whitney PT6A-27, ki zagotavlja moč 550 KS in hitrost do 235 km/h. Zaradi velikih kril z razpetino 15.87 metra in površino 30.15 m2 lahko vzleta z izredno kratke vzletne steze. Prav tako zaradi nizke pristajalne hitrosti okoli 90km/h in zaradi možnosti zaviranja s propelerjem (ang. revers) po pristanku, za pristanek potrebuje zelo kratko stezo. PC-6 ima zadnje kolo na repu in pristaja na sprednji veliki kolesi, ki mu zagotavljata pristanke in vzlete z neurejenih travnatih stez. 

pc6_v_hangerju_sv.jpg

Pilatus PC-6 se lahko uporablja za številne naloge, kot je prevoz potnikov, metanje padalcev, gašenje požarov, za kurirske naloge, iskanje ponesrečencev itd. V okviru Slovenske vojske se intenzivno uporablja za prevoz in metanje padalcev ter je pogost gost na padalskih tekmovanjih in drugih letalskih prireditvah po Sloveniji. Obe letali sta zato zelo pogosto v zraku in v povprečju letno vsako naleti okoli 250 ur. Vanj se lahko vgradi tudi 700 litrski rezervoar za vodo, ki se uporablja pri gašenju požarov iz zraka. Poleg tega se v zimskem obdobju na PC-6 lahko namestijo smučke in je uporaben tudi v snežnih razmerah.



Nazaj

Fotografiji: Bruno Toič in MORS
Vir: Jaka Alijeski Ulčar, www.mors.si

10 Jul 07
Napisal

Bell Helicopter Textron B-412 SP/HP/EP

 

Slovenska Vojska ima v okviru 15. HEB osem ameriških večnamenskih transportnih helikopterjev Bell Helicopter Textron B-412 v izvedenkah SP (1), HP(2) in EP(5), ki se razlikujejo po moči pogonskega sistema, in elektronski opremi, pri tem je najboljša verzija EP.

 

bell_412_pristanek.jpgbell_412_kokpit_virmors.jpg












Posadka helikopterja B-412 je sestavljena iz dveh pilotov in tehnika-letalca, ki je zadolžen za spremljanje delovanja pogonskega sistema, skrbi za upravljanje z dvigali, tovorom, pomaga posadki pri pristajanju v gorah itd. Poleg tega se v potniško kabino namesti še 12 potnikov.

 

bell_412_cetvorka_virmors.jpgPrazen helikopter B-412 tehta 2900 kg, njegova maksimalna vzletna masa je 5390 kg, kar pomeni, da s polnimi rezervoarji goriva dvigne 1200 kg tovora. Helikopter B-412 poganjata dva turbinska motorja Pratt&Whitney PT6T-3D, ki mu zagotavljata do 1800 KS. Glavni rotor sestavljajo štirje kraki, ki zagotavljajo hitrost do 260 km/h in višino letenja do 4500 metrov.

 

Glavna naloga helikopterjev B-412 v Slovenski vojski je prevoz enot in njihove opreme, ter zagotavljanje neposredne zračne podpore med izvajanjem desanta. Poleg tega se uporabljajo za različne prevoze potnikov, kot so prevozi meteorologov na Kredarico, za prevoze tovorov, ki se namestijo znotraj kabine ali so obešeni pod trupom helikopterja v mrežastih vrečah z nosilnostjo 1500 kg. V helikopter se namesti tudi električna dvigalka, ki se uporablja pri reševanju v gorah. Pod spodnji del trupa se lahko obesi tudi posebna vreča za vodo (ang. bumby backet) v katero gre 1590 litrov vode za gašenje požarov.


bell_412_iz_zraka_virmors.jpg
























Poleg tega so sodelovali v mirovni operaciji SFOR v Bosni, kjer so prevažajo visoke častnike poveljstva SFOR. Uporabljajo se tudi za potrebe Civilne zaščite, Gorske reševalne službe, za oskrbovanje planinskih domov itd.

 

bell_412_oborozitev1_virmors.jpgV sodelovanju z Izraelskim podjetjem Danit so slovenske B-412 tudi oborožili. Nanje so namestili mitraljez FN MAG.7.62mm, na boke helikopterja pa sedemcevne lanserje nevodenih raket LAU-62 s katerimi nudijo neposredno zračno podporo enotam na tleh.











Nazaj

Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
Vir: Jaka Alijeski Ulčar, www.mors.si

 
10 Jul 07
Napisal

Bell Helicopter Textron Bell-206B Jet Ranger III

 

Letalska šola Slovenske Vojske, ki ima sedež na letališču Cerklje ob Krki, je opremljena s tremi helikopterji ameriškega proizvajalca Bell Helicopter Textron B-206B jet ranger III. Helikopter B-206 spada med najbolj razširjene civilne helikopterje na svetu, saj leti na vseh celinah sveta, poleg tega pa ga uporabljajo tudi oborožene sile številnih držav po celem svetu. Najsodobnejša vojaška verzija helikopterja B-206 je OH-58D kiowa warrior, ki je opremljena z močno opazovalno elektronsko opremo in raketami za protioklepni boj. Slovenski Bell B-206 niso oboroženi so pa opremljeni z dvojnimi krmili za katerima sedita inštruktor in učenec.

 

bell_206_jetranger_pozimi.jpgbell_206_med_popravilom.jpg











Bell B-206BIII ima dvokraki glavni rotor, ki ga poganja eden turbogredni motor Allison 250-C20R/4 in mu zagotavlja moč 430 KS. Maksimalna hitrost, ki jo jet ranger znaša 220 km/h. V B-206 se poleg inštruktorja in učenca na zadnje sedeže lahko namestijo še trije potniki, vendar pa vzletna masa helikopterja ne sme presegati 1450 kg. B-206 lahko ostane v zraku skoraj 3 ure, oziroma preleti razdaljo 630 km. Bell B-206B III pa se poleg šolanja in prevozov potnikov lahko uporablja tudi za številne druge naloge kot je opazovanje in iskanje ponesrečencev, varovanje meje, spremljanje prometa itd.

bell_206_med_pristankom.jpg






Poleg zanesljivosti in velike razširjenosti po celem svetu so glavne odlike B-206B III enostavno vzdrževanje ter nizki operativni stroški, kar ga uvršča med najboljše helikopterje za osnovno šolanje pilotov.



Nazaj

Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
Vir: Jaka Alijeski Ulčar, www.mors.si

10 Jul 07
Napisal
Že med vojno za samostojnost Republike Slovenije so julija 1991 vzpostavili 9. brigado zračne obrambe, ki je bila podrejena RŠTO. grb__9bzo.jpgSestavljali so jo trije divizioni zračne obrambe in učna enota, ki je že konec leta začela usposabljati prve vojake nabornike za vojaško-evidenčne dolžnosti za potrebe delovanja zračne obrambe. Z oblikovanjem operativnih poveljstev Slovenske vojske je brigada, katere sestavni del je postala tudi 831. mehanizirana baterija zračne obrambe iz Novega mesta, julija 1998 prešla v sestavo 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe. Kakovostni preskok v delovanju enote pa pomeni raketni sistem roland, ki so ga v oborožitev enote sprejeli leta 2001. Popolnoma je povezljiv z integriranim sistemom zračne obrambe Nata in je kot tak hrbtenica zračne obrambe Slovenske vojske. 9. bataljon zračne obrambe je nastal oktobra 2004 s preoblikovanjem 9. brigade zračne obrambe in uspešno nadaljuje njeno tradicijo. 


Bataljon zračne obrambe je namenjen za zračno enot in ključnih objektov, pomembnih za obrambo, na malih in srednjih višinah. Uvrščen je v nepremestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti, njegov del pa v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2012.

Video: Lahki raketni vod zračne obrambe

Sestavljajo ga poklicni in pogodbeni pripadniki Slovenske vojske, razporejeni v poveljstvo in baterije zračne obrambe:

 

Njegove naloge so zagotavljanje ustrezne ravni bojne pripravljenosti za izvajanje nalog zaščite zračnega prostora ter zagotavljanje obrambe zračnega prostora, pomembnih objektov in enot Slovenske vojske.

 

igla.jpgOprema in oborožitev enote:

 












Končano urjenje makedonskih protiletalcev (september 2008) in fotogalerija
Kobra že 20 let (september 2011)


Nazaj


Fotografija: Bruno Toič, SV
Vir: Slovenska vojska v službi domovine, Tomaž Kladnik in http://www.mors.si/

10 Jul 07
Napisal

16bnzp_bg.jpgNa ščitu je v ospredju znaka pajek, v ozadju pa je mreža, ki jo je spletel. Ta ponazarja radarsko mrežo, ki pokriva celoten prostor Republike Slovenije. Tako kot pajek ki budno čaka na svoj plen bataljon pozorno spremlja dogajanje v zračnem prostoru nad slovenskim ozemljem.

Bataljon so ustanovili junija 1992 s preoblikovanjem Službe za nadzor zračnega prometa, ki je med vojno za samostojnost Slovenije skupaj z mrežo za vizualno opazovanje prostora tvorila celoto nadzora zračnega prometa. Svojo nalogo je opravljala z namerilnim artilerijskim radarjem3-mark 7, ki je bil prej v funkciji meteorološkega radarja, in radarjem podjetja Westinghouse, ki so ga kupili aprila 1992. Sprva je enota delovala z enim radarskim vodom z osnovnega radarskega položaja z radarjema AN/TPS-70. Od konca leta 1999 v sestavi enote deluje sistem ASOC (Air Sovereignty Operational Center) za nadzor zračnega prostora, ki zagotavlja prikaz zračnih razmer ter omogoča povezovanje med civilnim in vojaškim vodenjem in nadzorom zračnega prostora. Sistem je povsem kompatibilen z obstoječimi standardi EU in zveze NATO in bo pomemben element integracije vodenja zračnega prostora srednje in vzhodne Evrope tudi v prihodnje.
 


16. BNZP nadzorni center vir mors.jpgBataljon je namenjen za neprekinjeno nadzorovanje zračnega prostora Republike Slovenije in s svojimi zmogljivostmi neposredno zagotavlja delovanje in postopno vključevanje Slovenske vojske v združen sistem razširjene zračne obrambe Nato. Uvrščen je med nepremestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti in bo končne operativne zmogljivosti dosegel leta 2009.

 








Temeljne naloge bataljona so:

 
  • neprekinjen nadzor slovenskega zračnega prostora in pristopov do njega;
  • priprava združene slike taktičnih razmer v slovenskem zračnem prostoru ter posredovanje te enotam vojaškega letalstva in zračne obrambe in drugim uporabnikom;
  • vodenje in napovedovanje vojaških zračnih plovil v slovenskem zračnem prostoru, stalna navigacijska pomoč civilnim, domačim in tujim zračnim plovilom v slovenskem zračnem prostoru;
  • izvajanje vala obveščanja o razmerah v slovenskem zračnem prostoru;
  • samostojno vzdrževanje tehničnih sredstev ter izmenjava podatkov s strukturo zračne obrambe Nata.

Dvajsetletnica 16. BNZP
Suverenost na nebu ključna za varnost države (15. november 2011)
Glavni kontrolorji nadzora zračnega prostora so se usposabljali na Madžarskem (10. november 2011)
Dvajset let suverenosti zračnega prostora Republike Slovenije (30. oktober 2011)


Nazaj 

Vir: Slovenska vojska v službi domovine, Tomaž Kladnik in http://www.mors.si/

10 Jul 07
Napisal
LETEHE se je 15. maja 2013 s transformacijo SV preorganiziral v 153. letalsko tehnično eskadriljo.

Poveljnik LETEHE je bil od 23.4.2012 do 10.10.2012 stotnik Bojan Trafela, ki je začasno nadomeščal majorja Roberta Brauca, ki je bil na MOM.


Letalskotehnična enota oziroma LETEHE ima svoje korenine v 15. BRVL. Po razpadu 15. BRVL so prešli pod Poveljstvo za podporo (PP) oziroma 107. LEBA. Za njih je to pomenilo precej težav, saj so bili nameščeni na Brniku, njihova nadrejena robert_brauc.jpgenota 107. LEBA na letališču Cerklje ob Krki, PP pa v Kranju, zato je njihova komunikacija potekala prek nadrejenih enot in nazaj, za kar se je porabilo precej časa ter energije. Poleg tega je bila ločena od letalskih operativnih enot, ki so bile podrejene neposredno Poveljstvu sil. Danes so pod BRZOL, ki združuje vse letalske enote SV. Junija so se preselili v nove prostore na letališču Cerklje ob Krki, kamor so nas povabili tudi na obisk. Poveljnik LETEHE stotnik Robert Brauc nam je povedal, da so v novih prostorih zelo zadovoljni. »Razmere za delo so precej boljše, saj hangar na Brniku ni bil primeren za servisiranje in ni bil certificiran za servisiranje, saj ni imel protipožarne napeljave. Tu je bolje poskrbljeno tudi za varnost pri delu. Imamo boljšo svetlobo in hangar ima mostno dvigalo, kar omogoča boljše ter lažje delo predvsem pri večjih popravilih. Prav montažo glave helikopterja to dvigalo zelo olajša,« je bil nazoren Brauc. Precejšen logistični problem je bila tudi selitev rezervnih delov, opreme in specialnih orodij z Brnika v Cerklje ob Krki.

LETEHE je specializirana za kompleksno in zahtevno bazno vzdrževanje, torej drugo in tretjo stopnjo vzdrževanja, na letalih ter helikopterjih, letalskih delih in napravah. Vzdrževanje poteka skladno z veljavnimi evropskimi letalskimi standardi, ki so predpisani za organizacije za vzdrževanje letalnikov in komponent. Letalski inženirji in tehniki za strokovno delo potrebujejo ustrezne licence po PART 66, letalskem predpisu, ki določa zahteve za izdajo letalskotehničnih licenc. Licence letalskih inženirjev in letalskih tehnikov, ki podpirajo ter izvajajo bazno vzdrževanje po PART 145, torej letalskem predpisu, ki določa zahteve za organizacije za vzdrževanje zrakoplovov in komponent, so kategorije B ter C.

Letalskotehnična enota je sestavljena iz inženiringa, čete za vzdrževanje helikopterjev, čete za vzdrževanje letal (vzdrževanje obeh čet obsega večje intervalne preglede, testiranja mehanskih sistemov in komand, zamenjavo komponent, popravila ter modifikacije), čete za vzdrževanje komunikacijskih in radionavigacijskih naprav (vzdrževanje električnih naprav in sistemov ter testiranja komunikacijskih in radionavigacijskih sistemov na helikopterjih ter letalih SV) in čete za podporo. Zadnjo sestavljajo vod za vzdrževanje letalskih oborožitvenih sistemov, delavnica za servisiranje letalskih akumulatorjev, delavnica za popravilo letalske strukture, delavnica za vzdrževanje katapultnih sedežev ter strojna delavnica za izdelavo specialnega orodja in mehanskih pripomočkov. K četi za podporo sodita tudi skladišče rezervnih delov in skladišče specialnega orodja. Inženiring skrbi za pripravo programov vzdrževanja in tehnoloških postopkov, izvaja tehnično pripravo in podporo vzdrževanja, vodi tehnično dokumentacijo, rešuje tehnične probleme, spremlja letalske dele z omejeno dobo uporabe, načrtuje vzdrževanja, izvaja projekt nadgradnje letalnikov, sodeluje s proizvajalci letalnikov in opreme ter preiskuje z neporušnimi metodami, sodeluje pa tudi pri vseh projektih v SV, ki se nanašajo na letalstvo.

Vzdrževanje na prvi stopnji
Na prvi stopnji opravljajo linijske preglede, in sicer predpoletne, medpoletne, popoletne, ter dnevne preglede in preglede na 25 ur ali 30 dni. Pri tem gre načeloma za fizičen pregled letalnika, za kar je zahtevana licenca A, opravijo pa jo tehniki letalci.

Vzdrževanje na drugi stopnji
Drugo stopnjo predstavljajo kompleksnejši pregledi. Pri tem gre za intervalne preglede, torej preglede po več opravljenih urah letenja ali po določenem času. Ko določena komponenta letalnika doseže predpisano kvoto, in sicer ure, cikle ali bell_412_img_6369.jpgkoledarski čas, jo je treba pregledati, ne glede na to, ali letalnik leti. Ure, cikle in starost komponent ter letalnikov spremljajo v inženiringu, v katerem skladno z urami naleta usklajujejo, kateri letalnik mora na servis. Ob našem obisku so imeli v hangarju razstavljen bell 412. Pri petletnem pregledu bella 412 helikopter razstavijo skoraj do nerazpoznavnosti. Treba je razstaviti vse, kar zahteva program vzdrževanja. Pregledajo celotno strukturo, ločijo rep, razstavijo motorski del, izvzamejo transmisijo, pregledajo celoten pogonski sklop in šobe motorja, naredijo boroskopski pregled notranjosti motorja ter pregledajo aktuatorje in glavo rotorja. Testirajo tudi vse elektronske naprave in avioniko. Petletni pregled bella 412 je tudi najzahtevnejši servis, ki ga opravljajo. Želijo si opravljati tudi petsto- in tisočurne preglede na cougarju. Druge obsežnejše servise delajo v tujini. Petletni pregled helikopterja bell 412 traja tri mesece, na njem pa dela pet tehnikov. Letni pregled helikopterja bell 412 oziroma pregled na 600 ur traja tri tedne, če se ne najdejo nepredvidene napake. Manjše preglede opravijo v dnevu ali dveh. Petletni pregled helikopterja bell 412 v tujini stane 200.000 evrov, stroški servisiranja v SV pa so bistveno nižji. Žal lahko sočasno naredijo le en petletni pregled, zato servise opravljajo tudi v tujini. Na letalih pilatus in zlin vsi bazni servisi potekajo v domovini, razen na letalu turbolet L-410, ki ga skoraj v celoti servisirajo v tujini. Na drugi stopnji sta zahtevani licenci B in C. Vodje del imajo licenco C in napravijo tudi končni pregled letalnikov, več kot 90 odstotkov del pa opravijo tehniki z licencami B, preostanek pa tehniki z licenco A.

Vzdrževanje na tretji stopnji
Na tretji stopnji pregledujejo vroči del motorjev PT6A-62 in PT6A-27, ki poganjajo letala PC-6 ter PC-9, in servisirajo katapultne sedeže, drugo pa pošiljajo v tujino.

pc-9_in_zlin_img_6456.jpgKo je letalnik pregledan in spet sestavljen, ga priključijo na hidravlični agregat ter preverijo delovanje sistema komand. Vsi sistemi se najprej preizkusijo na zemlji, delo pa nadzoruje vodja vzdrževalnih del. Ko so sistemi stestirani, zaženejo motorje in ponovno preverijo delovanja komand, sistemov ter avionike. Končno prideta na vrsto lebdenje in prvi preizkusni let. čŒe je vse v redu, se letalnik vrne v operativno uporabo.

V LETEHE je zaposlenih 74 tehnikov in inženirjev, med njimi pa je tudi letalska tehnica. Število zaposlenih zadostuje za minimalne kadrovske potrebe, s povečanjem obsega dela pa stotnik Brauc pričakuje tudi nove zaposlitve, saj bi bilo idealno število zaposlenih 130. Zavedati se moramo, da vzdržujejo kar šest tipov letal in tri tipe helikopterjev. Za zaposlene to predstavlja velik napor, saj so za vsako delo potrebne licence z ustreznim tipom letalnika. Z razvojem in povečanjem letališča naj bi se povečalo tudi število zaposlenih. Pri njih zaposleni imajo srednjo elektro ali strojno šolo oziroma univerzitetno izobrazbo teh dveh smeri. Vsi imajo tudi civilne licence, ki jih po uspešno opravljenem šolanju dobijo na Ministrstvu za promet v Direktoratu za letalstvo, za posamezne tipe letalnikov pa opravijo posebne tečaje pri proizvajalcu letalnikov in tako vpišejo tip letalnika v licenco. Certificirani so po PART 145, ki ga je izdalo Ministrstvo za promet. Pridobljeni certifikat SI.145.17 pomeni, da so enakovredni civilnim vzdrževalnim organizacijam. Vse letalnike vzdržujejo po letalskih standardih EASA (European Aviation Safety Agency) in navodilih proizvajalcev. Poveljnik Brauc je pohvalil sedanji kader, saj je zelo strokoven, podkovan in pripaden. Njegov moto je Varnost letenja je vedno na prvem mestu. V LETEHE se zavedajo, da je vzdrževanje letalnikov vedno v ozadju, kljub temu pa svoje delo opravljajo s požrtvovanjem, ljubeznijo in srcem. Tega našim fantom in dekletu ne manjka, je ob koncu pogovora dodal stotnik Brauc.

Fotogalerija 
Video

Za vsako uro letenja bell 412 potrebuje šest ur vzdrževanja. 

Kako postati tehnik ali inženir v LETEHE?
Prvi pogoj je strojna ali elektro srednja šola za tehnike in univerzitetna izobrazba strojne, letalske ali elektro smeri za inženirje letalstva. Strojni in elektro inženirji morajo še na šolanja v Adrio, kjer si pridobijo ustrezno letalsko znanje za vzdrževanje letalnikov. Poleg tega morajo tehniki opraviti še šolo za podčastnike, inženirji pa za častnika. Za licenco A je potrebno dodatno teoretično šolanje na Adrii, praktično delo, ki je tudi pogoj za izdajo licence, pa poteka v enoti. Pozneje najboljši nadaljujejo šolanje za licenco B. To šolanje poteka v Sloveniji, licenca za tip letala pa v tujini pri proizvajalcu letalnika. Pot od prvega šolanja do samostojnega opravljanja dela za licenco A traja vsaj dve leti, za licenco B pa štiri leta.

Karierna pot letalskih tehnikov in inženirjev

Pregledi in servisi, ki se opravljajo v LETEHE:
  • pilatus PC-9 in PC-9M: na 250 ur oziroma letni pregled, pregled vroče sekcije motorja na 1500 ur,
  • pilatus PC-6: na 100 ur oziroma letni pregled, na 3500 ur oziroma sedem let, 7000 ur oziroma 14 let,
  • zlin 242 in zlin 143: na 100 ur oziroma letni, na 500 ur, 1500 ur,
  • turbolet L410: polletni pregled,
  • bell 206: na 100 ur, 300 ur oziroma letni, na 1200 ur,
  • bell 412: na 150 ur, 300 ur, 600 ur oziroma letni, na 3000 ur oziroma pet let,
  • eurocopter AS532AL: na 50 ur, 100 ur oziroma letni, na 500 ur oziroma dve leti.


    Nazaj