153. Letalskotehnična eskadrilja

LETEHE se je 15. maja 2013 s transformacijo SV preorganiziral v 153. letalsko tehnično eskadriljo.

Poveljnik LETEHE je bil od 23.4.2012 do 10.10.2012 stotnik Bojan Trafela, ki je začasno nadomeščal majorja Roberta Brauca, ki je bil na MOM.


Letalskotehnična enota oziroma LETEHE ima svoje korenine v 15. BRVL. Po razpadu 15. BRVL so prešli pod Poveljstvo za podporo (PP) oziroma 107. LEBA. Za njih je to pomenilo precej težav, saj so bili nameščeni na Brniku, njihova nadrejena robert_brauc.jpgenota 107. LEBA na letališču Cerklje ob Krki, PP pa v Kranju, zato je njihova komunikacija potekala prek nadrejenih enot in nazaj, za kar se je porabilo precej časa ter energije. Poleg tega je bila ločena od letalskih operativnih enot, ki so bile podrejene neposredno Poveljstvu sil. Danes so pod BRZOL, ki združuje vse letalske enote SV. Junija so se preselili v nove prostore na letališču Cerklje ob Krki, kamor so nas povabili tudi na obisk. Poveljnik LETEHE stotnik Robert Brauc nam je povedal, da so v novih prostorih zelo zadovoljni. »Razmere za delo so precej boljše, saj hangar na Brniku ni bil primeren za servisiranje in ni bil certificiran za servisiranje, saj ni imel protipožarne napeljave. Tu je bolje poskrbljeno tudi za varnost pri delu. Imamo boljšo svetlobo in hangar ima mostno dvigalo, kar omogoča boljše ter lažje delo predvsem pri večjih popravilih. Prav montažo glave helikopterja to dvigalo zelo olajša,« je bil nazoren Brauc. Precejšen logistični problem je bila tudi selitev rezervnih delov, opreme in specialnih orodij z Brnika v Cerklje ob Krki.

LETEHE je specializirana za kompleksno in zahtevno bazno vzdrževanje, torej drugo in tretjo stopnjo vzdrževanja, na letalih ter helikopterjih, letalskih delih in napravah. Vzdrževanje poteka skladno z veljavnimi evropskimi letalskimi standardi, ki so predpisani za organizacije za vzdrževanje letalnikov in komponent. Letalski inženirji in tehniki za strokovno delo potrebujejo ustrezne licence po PART 66, letalskem predpisu, ki določa zahteve za izdajo letalskotehničnih licenc. Licence letalskih inženirjev in letalskih tehnikov, ki podpirajo ter izvajajo bazno vzdrževanje po PART 145, torej letalskem predpisu, ki določa zahteve za organizacije za vzdrževanje zrakoplovov in komponent, so kategorije B ter C.

Letalskotehnična enota je sestavljena iz inženiringa, čete za vzdrževanje helikopterjev, čete za vzdrževanje letal (vzdrževanje obeh čet obsega večje intervalne preglede, testiranja mehanskih sistemov in komand, zamenjavo komponent, popravila ter modifikacije), čete za vzdrževanje komunikacijskih in radionavigacijskih naprav (vzdrževanje električnih naprav in sistemov ter testiranja komunikacijskih in radionavigacijskih sistemov na helikopterjih ter letalih SV) in čete za podporo. Zadnjo sestavljajo vod za vzdrževanje letalskih oborožitvenih sistemov, delavnica za servisiranje letalskih akumulatorjev, delavnica za popravilo letalske strukture, delavnica za vzdrževanje katapultnih sedežev ter strojna delavnica za izdelavo specialnega orodja in mehanskih pripomočkov. K četi za podporo sodita tudi skladišče rezervnih delov in skladišče specialnega orodja. Inženiring skrbi za pripravo programov vzdrževanja in tehnoloških postopkov, izvaja tehnično pripravo in podporo vzdrževanja, vodi tehnično dokumentacijo, rešuje tehnične probleme, spremlja letalske dele z omejeno dobo uporabe, načrtuje vzdrževanja, izvaja projekt nadgradnje letalnikov, sodeluje s proizvajalci letalnikov in opreme ter preiskuje z neporušnimi metodami, sodeluje pa tudi pri vseh projektih v SV, ki se nanašajo na letalstvo.

Vzdrževanje na prvi stopnji
Na prvi stopnji opravljajo linijske preglede, in sicer predpoletne, medpoletne, popoletne, ter dnevne preglede in preglede na 25 ur ali 30 dni. Pri tem gre načeloma za fizičen pregled letalnika, za kar je zahtevana licenca A, opravijo pa jo tehniki letalci.

Vzdrževanje na drugi stopnji
Drugo stopnjo predstavljajo kompleksnejši pregledi. Pri tem gre za intervalne preglede, torej preglede po več opravljenih urah letenja ali po določenem času. Ko določena komponenta letalnika doseže predpisano kvoto, in sicer ure, cikle ali bell_412_img_6369.jpgkoledarski čas, jo je treba pregledati, ne glede na to, ali letalnik leti. Ure, cikle in starost komponent ter letalnikov spremljajo v inženiringu, v katerem skladno z urami naleta usklajujejo, kateri letalnik mora na servis. Ob našem obisku so imeli v hangarju razstavljen bell 412. Pri petletnem pregledu bella 412 helikopter razstavijo skoraj do nerazpoznavnosti. Treba je razstaviti vse, kar zahteva program vzdrževanja. Pregledajo celotno strukturo, ločijo rep, razstavijo motorski del, izvzamejo transmisijo, pregledajo celoten pogonski sklop in šobe motorja, naredijo boroskopski pregled notranjosti motorja ter pregledajo aktuatorje in glavo rotorja. Testirajo tudi vse elektronske naprave in avioniko. Petletni pregled bella 412 je tudi najzahtevnejši servis, ki ga opravljajo. Želijo si opravljati tudi petsto- in tisočurne preglede na cougarju. Druge obsežnejše servise delajo v tujini. Petletni pregled helikopterja bell 412 traja tri mesece, na njem pa dela pet tehnikov. Letni pregled helikopterja bell 412 oziroma pregled na 600 ur traja tri tedne, če se ne najdejo nepredvidene napake. Manjše preglede opravijo v dnevu ali dveh. Petletni pregled helikopterja bell 412 v tujini stane 200.000 evrov, stroški servisiranja v SV pa so bistveno nižji. Žal lahko sočasno naredijo le en petletni pregled, zato servise opravljajo tudi v tujini. Na letalih pilatus in zlin vsi bazni servisi potekajo v domovini, razen na letalu turbolet L-410, ki ga skoraj v celoti servisirajo v tujini. Na drugi stopnji sta zahtevani licenci B in C. Vodje del imajo licenco C in napravijo tudi končni pregled letalnikov, več kot 90 odstotkov del pa opravijo tehniki z licencami B, preostanek pa tehniki z licenco A.

Vzdrževanje na tretji stopnji
Na tretji stopnji pregledujejo vroči del motorjev PT6A-62 in PT6A-27, ki poganjajo letala PC-6 ter PC-9, in servisirajo katapultne sedeže, drugo pa pošiljajo v tujino.

pc-9_in_zlin_img_6456.jpgKo je letalnik pregledan in spet sestavljen, ga priključijo na hidravlični agregat ter preverijo delovanje sistema komand. Vsi sistemi se najprej preizkusijo na zemlji, delo pa nadzoruje vodja vzdrževalnih del. Ko so sistemi stestirani, zaženejo motorje in ponovno preverijo delovanja komand, sistemov ter avionike. Končno prideta na vrsto lebdenje in prvi preizkusni let. čŒe je vse v redu, se letalnik vrne v operativno uporabo.

V LETEHE je zaposlenih 74 tehnikov in inženirjev, med njimi pa je tudi letalska tehnica. Število zaposlenih zadostuje za minimalne kadrovske potrebe, s povečanjem obsega dela pa stotnik Brauc pričakuje tudi nove zaposlitve, saj bi bilo idealno število zaposlenih 130. Zavedati se moramo, da vzdržujejo kar šest tipov letal in tri tipe helikopterjev. Za zaposlene to predstavlja velik napor, saj so za vsako delo potrebne licence z ustreznim tipom letalnika. Z razvojem in povečanjem letališča naj bi se povečalo tudi število zaposlenih. Pri njih zaposleni imajo srednjo elektro ali strojno šolo oziroma univerzitetno izobrazbo teh dveh smeri. Vsi imajo tudi civilne licence, ki jih po uspešno opravljenem šolanju dobijo na Ministrstvu za promet v Direktoratu za letalstvo, za posamezne tipe letalnikov pa opravijo posebne tečaje pri proizvajalcu letalnikov in tako vpišejo tip letalnika v licenco. Certificirani so po PART 145, ki ga je izdalo Ministrstvo za promet. Pridobljeni certifikat SI.145.17 pomeni, da so enakovredni civilnim vzdrževalnim organizacijam. Vse letalnike vzdržujejo po letalskih standardih EASA (European Aviation Safety Agency) in navodilih proizvajalcev. Poveljnik Brauc je pohvalil sedanji kader, saj je zelo strokoven, podkovan in pripaden. Njegov moto je Varnost letenja je vedno na prvem mestu. V LETEHE se zavedajo, da je vzdrževanje letalnikov vedno v ozadju, kljub temu pa svoje delo opravljajo s požrtvovanjem, ljubeznijo in srcem. Tega našim fantom in dekletu ne manjka, je ob koncu pogovora dodal stotnik Brauc.

Fotogalerija 
Video

Za vsako uro letenja bell 412 potrebuje šest ur vzdrževanja. 

Kako postati tehnik ali inženir v LETEHE?
Prvi pogoj je strojna ali elektro srednja šola za tehnike in univerzitetna izobrazba strojne, letalske ali elektro smeri za inženirje letalstva. Strojni in elektro inženirji morajo še na šolanja v Adrio, kjer si pridobijo ustrezno letalsko znanje za vzdrževanje letalnikov. Poleg tega morajo tehniki opraviti še šolo za podčastnike, inženirji pa za častnika. Za licenco A je potrebno dodatno teoretično šolanje na Adrii, praktično delo, ki je tudi pogoj za izdajo licence, pa poteka v enoti. Pozneje najboljši nadaljujejo šolanje za licenco B. To šolanje poteka v Sloveniji, licenca za tip letala pa v tujini pri proizvajalcu letalnika. Pot od prvega šolanja do samostojnega opravljanja dela za licenco A traja vsaj dve leti, za licenco B pa štiri leta.

Karierna pot letalskih tehnikov in inženirjev

Pregledi in servisi, ki se opravljajo v LETEHE:
  • pilatus PC-9 in PC-9M: na 250 ur oziroma letni pregled, pregled vroče sekcije motorja na 1500 ur,
  • pilatus PC-6: na 100 ur oziroma letni pregled, na 3500 ur oziroma sedem let, 7000 ur oziroma 14 let,
  • zlin 242 in zlin 143: na 100 ur oziroma letni, na 500 ur, 1500 ur,
  • turbolet L410: polletni pregled,
  • bell 206: na 100 ur, 300 ur oziroma letni, na 1200 ur,
  • bell 412: na 150 ur, 300 ur, 600 ur oziroma letni, na 3000 ur oziroma pet let,
  • eurocopter AS532AL: na 50 ur, 100 ur oziroma letni, na 500 ur oziroma dve leti.


    Nazaj