Enciklopedija

Večnamenski transportni helikopter AS-532AL cougar, francoskega proizvajalca Eurocopter predstavlja najsodobnejšo verzijo super pume, ki je prvi polet izvedla leta 1978. Njegovo posadko sestavljata dva pilota in tehnik-letalec, poleg njih pa se v potniško kabino namesti še 24 vojakov. Zato je njegova osnovna naloga prevoz vojakov in njihove opreme. Poleg tega se lahko uporablja za prevoze večjih tovorov, evakuacijo ranjencev in civilistov iz ogroženih področij, za reševanje na morju in gorah, metanje padalcev itd. Primeren je tudi za gašenje požarov, saj v posameznem letu prepelje 3000 litrov vode, kar je enkrat več kot Bell B-412.

Za pogon cougarja skrbita dva turbogredna motorja Turbomeca makila 1A1, ki mu zagotavljata maksimalno moč po 1400 kW, v normalnem režimu letenja pa 1184 kW. Motorja sta nameščena pred glavnim reduktorjem in ločena s požarno steno. Za razliko od Bell B-412, kjer gre iz motorja v prenosni sistem samo ena glavna pogonska gred ima cougar za vsak motor svojo pogonsko gred. S tem se poveča varnost letenja, saj kljub odpovedi ene pogonske gredi še vedno varno leti.

Glavni pogonski gredi se pri normalnem delovanju motorjev, vrtita s hitrostjo 22840 vrtljajev/minuto. Moč iz pogonskih gredi pa se na glavni rotor prenaša preko glavnega reduktorja, v katerem se hitrost vrtenja zmanjša na 265 vrtljajev/minuto. Iz glavnega reduktorja potuje pogonska gred tudi do repnega rotorja. Ob tem se njena hitrost vrtenja iz 4888 vrtljajev/minuto preko vmesnega in repnega reduktorja zmanjša na 1279 vrtljajev/minuto.

Cougar ima uvlačljivo podvozje, kar mu zagotavlja za 5% večje hitrosti in 5% manjšo porabo goriva v primerjavi z nepremičnimi sanmi tako, da leti več kot 1700 km daleč. Pozimi se na kolesa namestijo sani, ki zagotavljajo pristajanje in taksiranje na zasneženih površinah. Cougar lahko vzleta in pristaja do nadmorske višine 5076 metrov, medtem ko njegov vrhunec leta znaša 7600 metrov.

Ker dvigne 3500 kg tovora se nanj lahko namestijo različne dvigalke. Tako se pod helikopter namesti prosta kljuka na katero se obesi tovor z maso do 3000 kg. čŒe pa se namesti kljuka za tovore do 4500 kg, je potrebno kljuko vpeti tudi na transmisijo, saj trup helikopterja ne zdrži tako velike mase.

Na desni bok cougarja pa se lahko namesti hidravlično dvigalko, ki dvigne 272 kg in ima 75 metrov dolgo jekleno vrv. Hidravlična dvigalka je uporabna predvsem pri reševanju v gorah in na morju, oziroma v primerih ko helikopter ne more pristati.

Slovenski helikopterji so opremljeni tudi s sistemom za metanje infrardečih (toplotnih) in radarskih vab, ki predstavljajo osnovni obrambni sistem cougarja. Upgrade se je začel v letu 2009 in bo končan do leta 2011.

Prav tako se v potniško kabino lahko namesti mitraljez s katerim se strelja skozi odprto okno potniške kabine na desni ali levi strani.

Srce cougarja predstavlja sodobna avionika in elektronika. Helikopter je opremljen z vremenskim radarjem, ki omogoča delovanje v vsakem vremenu. Deluje lahko tudi v iskalnem modu (ang. search mode), ki je najbolj uporaben pri letenju nad morjem oziroma v bližini obale, saj zazna vse objekte na morju in jasno loči obalo od kopnega. Zelo uporaben je tudi pri iskanju ponesrečencev v morju in za prevoze delavcev na naftne ploščadi.

Kabina je zasnovana na konceptu »steklene kabine« (ang. glass cockpit) tako, da v njej prevladujejo zasloni. Pilot in kopilot imata vsak po dva zaslona, na zgornjem se prikazujejo podatki o letenju, na spodnjem pa navigacijski podatki. Poleg tega imata še zaslon na katerem se prikazujejo podatki o stanju sistemov helikopterja. Na sredini pa se nahaja prostor za velik zaslon za premično karto (ang. moving map), ki še ni vgrajen.

Cougar je opremljen tudi z avtomatskim pilotom SFIM 155 s tremi kanali, ki zagotavljajo krmiljenje po vseh treh oseh, nima pa četrtega kanala za avtomatsko lebdenje, ki je uporaben pri reševanju ponesrečencev na morju. V kabini se nahaja tudi sistem za upravljanje z avtopilotom (ang. FDC-Flight Director Coupler) na katerem se nastavijo vse funkcije za avtopilota. Tako se npr. določi višina ali hitrost helikopterja, ki jo potem avtomatski pilot stalno drži. čŒe se nastavi na funkcijo navigacija, je FDC  povezan s sistemom za upravljanje z letom (FMS-Flight Managment System), ki zagotavlja izredno natančno navigacijo, saj so v njem združeni vsi navigacijski sistemi. Celoten načrt letenja za cougarja se lahko naredi v pisarni na osebnem računalniku. Pred vzletom pa se podatki o načrtu leta vnesejo v FMS in helikopter do cilja leti avtomatsko, brez pomoči posadke, ki je zadolžena samo za nadzorovanje poteka leta, ki ga izvaja na navigacijskem zaslonu.

Slovenska vojska ima štiri cougarje. Po dva sta prišla v letih 2003 in 2004. Med seboj se razlikujeta le v treh podrobnostih. Nova dva cougarja (73 in 74) sta namreč opremljena tudi z hidravličnim dvigalom, dodatnim rezervoarjem za gorivo in večnamenskim vstopnikom zraka, kar omogoča delovanje v težjih terenskih razmerah (prah ipd.).

Nazaj


Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
Vir: Jaka Alijeski Ulčar, www.mors.si