Airbus je v razredu 100-sedežnih potniških letal, ki jih nikakor ne uvrščajo v razred letal za regionalni transport (čeprav s svojimi 107 sedeži nekako sodijo vanj), »videl« potencialni trg za skupaj kar 1.900 letal. Ta naj bi v prihodnjih dveh desetletjih zamenjala številne starejše tipe modela Boeing B737 in dobre stare McDonnell Douglasove DC-9. Začetki so bili prav težavni, o skupnem razvoju so se začeli pogovarjati s Kitajci, model pa so označili z A3195M (številka 5 je pomenila odstranitev 5 reber s trupa A319). Kasneje so ga preoznačili v A319, z začetkom razvoja in proizvodnje pa odlašali vse do naročila družbe Air France v letu 1999.
Prvi A318 je vzletel v januarju 2002 na tovarniškem letališču v Hamburgu, kjer ta model sestavljajo na vzporedni liniji z nekaj večjim modelom A319.
Francozi so zaradi poenotenega vzdrževanja naročili motorje CMF, vendar so že oktobra 2001 na A318 namestili tudi Pratt & Whitneyeva motorja PW6000, s katerima so imeli v prvih preizkušanjih kar nekaj težav. Vse te težave in pa velika recesija v tej veji industrije so preložile prve dobave v drugo polovico leta 2003. Tako ga je prvi prevzel ameriški prevoznik Frontier Airlines konec julija 2003. Frontierjev A318 je bil hkrati tudi dvatisoči dobavljeni model družine A320. Letalo je opremljeno s pogonskima agregatoma CFM.
Konstrukcijsko se Airbusov malček A318 le nebistveno razlikuje od osnovnega modela družine A320, ohranil je namreč kar 95 % delov večjega in starejšega brata. Od A319 pa je krajši za slabe 2,3 m v dolžino ali za 4,5 rebra. S tem modelom so tudi prvikrat ponudili varčne in (za vzdrževanje) nezahtevne Pratt & Whitneyeve pogonske agregate PW6000.
Pri gradnji tega letala so prvikrat uporabili tehniko spajkanja z laserskim žarkom. Katodne zaslone v kabini so zamenjali z zasloni LCD.
Skupaj imajo naročenih 83 letal A318. Kupcem so jih dobavili 72, eno manj pa je bilo operativno (marec 2010).
Tehnični podatki:
Airbus A318
Tip: potniško letalo kratkega doleta
Proizvajalec: Airbus Industrie /Francija, Nemčija, Španija, Vel. Britanija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 107 v razporeditvi z dvema razredoma (8 + 99) ali 117 do 129 v enotnem razredu
Tovor: 21,9 m3 tovornega prostora
Pogon: dva turboventilatorska motorja pod krili s po 102,2 do 106,65 kN potiska
Pogonski agregati: CFM International CFM56-5B/P in Pratt & Whitney PW6122 ali PW6124
Cena: 65,2 do 71,4 milijonov USD; v razvoj letala je Airbus Industrie vložila nekaj manj kot 350 milijonov USD
Uporabniki: 83 naročil leta marec 2010; največji kupec GECAS (30), International Leasing Finance Corporation (ILFC-15); za letalo so se zanimali Kitajci – tudi za skupno proizvodnjo, vendar so potem prešli na model A319. Od začetnih napovedanih 161 naročil in rezervacij se je seznam kupcev potem prepolovil.
Nazaj

Francozi so zaradi poenotenega vzdrževanja naročili motorje CMF, vendar so že oktobra 2001 na A318 namestili tudi Pratt & Whitneyeva motorja PW6000, s katerima so imeli v prvih preizkušanjih kar nekaj težav. Vse te težave in pa velika recesija v tej veji industrije so preložile prve dobave v drugo polovico leta 2003. Tako ga je prvi prevzel ameriški prevoznik Frontier Airlines konec julija 2003. Frontierjev A318 je bil hkrati tudi dvatisoči dobavljeni model družine A320. Letalo je opremljeno s pogonskima agregatoma CFM.
Konstrukcijsko se Airbusov malček A318 le nebistveno razlikuje od osnovnega modela družine A320, ohranil je namreč kar 95 % delov večjega in starejšega brata. Od A319 pa je krajši za slabe 2,3 m v dolžino ali za 4,5 rebra. S tem modelom so tudi prvikrat ponudili varčne in (za vzdrževanje) nezahtevne Pratt & Whitneyeve pogonske agregate PW6000.
Pri gradnji tega letala so prvikrat uporabili tehniko spajkanja z laserskim žarkom. Katodne zaslone v kabini so zamenjali z zasloni LCD.
Skupaj imajo naročenih 83 letal A318. Kupcem so jih dobavili 72, eno manj pa je bilo operativno (marec 2010).
Tehnični podatki:
Airbus A318
Tip: potniško letalo kratkega doleta
Proizvajalec: Airbus Industrie /Francija, Nemčija, Španija, Vel. Britanija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 107 v razporeditvi z dvema razredoma (8 + 99) ali 117 do 129 v enotnem razredu
Tovor: 21,9 m3 tovornega prostora
Pogon: dva turboventilatorska motorja pod krili s po 102,2 do 106,65 kN potiska
Pogonski agregati: CFM International CFM56-5B/P in Pratt & Whitney PW6122 ali PW6124
Mere: | |
- dolžina | 31,45 m |
- višina | 12,55 m |
- razpetina kril | 34,10 m |
- površina kril | 122,6 m2 |
- premer trupa | 3,96 m |
- dolžina kabine | 21,38 m |
- širina kabine | 3,70 m |
Mase: | |
- operativna praznega | 39.035 kg |
- največji tovor | 13.340 kg ali 15.500 kg |
- gorivo | 23.860 l |
- največja masa brez goriva: | 53 ali 54,5 t |
- največja vzletna masa | 59 t, 61,5 t, 63 t, 64,5 t, 66 t ali 68 t |
- največja pristajalna masa | 56 t ali 57,5 t |
Zmogljivosti: | |
- optimalna potovalna hitrost | M = 0,78 |
- največja operativna hitrost | M = 0,82 |
- vrhunec leta | 11.890 m |
- vzletna razdalja (0 m, ISA +15 °C) | 1350 do 1450 m |
- pristajalna razdalja | 1340 m |
- dolet | od 2780 km do 6020 s 107 potniki |
Cena: 65,2 do 71,4 milijonov USD; v razvoj letala je Airbus Industrie vložila nekaj manj kot 350 milijonov USD
Uporabniki: 83 naročil leta marec 2010; največji kupec GECAS (30), International Leasing Finance Corporation (ILFC-15); za letalo so se zanimali Kitajci – tudi za skupno proizvodnjo, vendar so potem prešli na model A319. Od začetnih napovedanih 161 naročil in rezervacij se je seznam kupcev potem prepolovil.
Nazaj