Airbus je v razredu 100-sedežnih potniških letal, ki jih nikakor ne uvrščajo v razred letal za regionalni transport (čeprav s svojimi 107 sedeži nekako sodijo vanj), »videl« potencialni trg za skupaj kar 1.900 letal. Ta naj bi v prihodnjih dveh desetletjih zamenjala številne starejše tipe modela Boeing B737 in dobre stare McDonnell Douglasove DC-9. Začetki so bili prav težavni, o skupnem razvoju so se začeli pogovarjati s Kitajci, model pa so označili z A3195M (številka 5 je pomenila odstranitev 5 reber s trupa A319). Kasneje so ga preoznačili v A319, z začetkom razvoja in proizvodnje pa odlašali vse do naročila družbe Air France v letu 1999.
Prvi A318 je vzletel v januarju 2002 na tovarniškem letališču v Hamburgu, kjer ta model sestavljajo na vzporedni liniji z nekaj večjim modelom A319.
Francozi so zaradi poenotenega vzdrževanja naročili motorje CMF, vendar so že oktobra 2001 na A318 namestili tudi Pratt & Whitneyeva motorja PW6000, s katerima so imeli v prvih preizkušanjih kar nekaj težav. Vse te težave in pa velika recesija v tej veji industrije so preložile prve dobave v drugo polovico leta 2003. Tako ga je prvi prevzel ameriški prevoznik Frontier Airlines konec julija 2003. Frontierjev A318 je bil hkrati tudi dvatisoči dobavljeni model družine A320. Letalo je opremljeno s pogonskima agregatoma CFM.
Konstrukcijsko se Airbusov malček A318 le nebistveno razlikuje od osnovnega modela družine A320, ohranil je namreč kar 95 % delov večjega in starejšega brata. Od A319 pa je krajši za slabe 2,3 m v dolžino ali za 4,5 rebra. S tem modelom so tudi prvikrat ponudili varčne in (za vzdrževanje) nezahtevne Pratt & Whitneyeve pogonske agregate PW6000.
Pri gradnji tega letala so prvikrat uporabili tehniko spajkanja z laserskim žarkom. Katodne zaslone v kabini so zamenjali z zasloni LCD.
Skupaj imajo naročenih 83 letal A318. Kupcem so jih dobavili 72, eno manj pa je bilo operativno (marec 2010).
Tehnični podatki:
Airbus A318
Tip: potniško letalo kratkega doleta
Proizvajalec: Airbus Industrie /Francija, Nemčija, Španija, Vel. Britanija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 107 v razporeditvi z dvema razredoma (8 + 99) ali 117 do 129 v enotnem razredu
Tovor: 21,9 m3 tovornega prostora
Pogon: dva turboventilatorska motorja pod krili s po 102,2 do 106,65 kN potiska
Pogonski agregati: CFM International CFM56-5B/P in Pratt & Whitney PW6122 ali PW6124
Cena: 65,2 do 71,4 milijonov USD; v razvoj letala je Airbus Industrie vložila nekaj manj kot 350 milijonov USD
Uporabniki: 83 naročil leta marec 2010; največji kupec GECAS (30), International Leasing Finance Corporation (ILFC-15); za letalo so se zanimali Kitajci – tudi za skupno proizvodnjo, vendar so potem prešli na model A319. Od začetnih napovedanih 161 naročil in rezervacij se je seznam kupcev potem prepolovil.
Nazaj
Prvi A318 je vzletel v januarju 2002 na tovarniškem letališču v Hamburgu, kjer ta model sestavljajo na vzporedni liniji z nekaj večjim modelom A319.Francozi so zaradi poenotenega vzdrževanja naročili motorje CMF, vendar so že oktobra 2001 na A318 namestili tudi Pratt & Whitneyeva motorja PW6000, s katerima so imeli v prvih preizkušanjih kar nekaj težav. Vse te težave in pa velika recesija v tej veji industrije so preložile prve dobave v drugo polovico leta 2003. Tako ga je prvi prevzel ameriški prevoznik Frontier Airlines konec julija 2003. Frontierjev A318 je bil hkrati tudi dvatisoči dobavljeni model družine A320. Letalo je opremljeno s pogonskima agregatoma CFM.
Konstrukcijsko se Airbusov malček A318 le nebistveno razlikuje od osnovnega modela družine A320, ohranil je namreč kar 95 % delov večjega in starejšega brata. Od A319 pa je krajši za slabe 2,3 m v dolžino ali za 4,5 rebra. S tem modelom so tudi prvikrat ponudili varčne in (za vzdrževanje) nezahtevne Pratt & Whitneyeve pogonske agregate PW6000.
Pri gradnji tega letala so prvikrat uporabili tehniko spajkanja z laserskim žarkom. Katodne zaslone v kabini so zamenjali z zasloni LCD.
Skupaj imajo naročenih 83 letal A318. Kupcem so jih dobavili 72, eno manj pa je bilo operativno (marec 2010).
Tehnični podatki:
Airbus A318
Tip: potniško letalo kratkega doleta
Proizvajalec: Airbus Industrie /Francija, Nemčija, Španija, Vel. Britanija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 107 v razporeditvi z dvema razredoma (8 + 99) ali 117 do 129 v enotnem razredu
Tovor: 21,9 m3 tovornega prostora
Pogon: dva turboventilatorska motorja pod krili s po 102,2 do 106,65 kN potiska
Pogonski agregati: CFM International CFM56-5B/P in Pratt & Whitney PW6122 ali PW6124
| Mere: | |
| - dolžina | 31,45 m |
| - višina | 12,55 m |
| - razpetina kril | 34,10 m |
| - površina kril | 122,6 m2 |
| - premer trupa | 3,96 m |
| - dolžina kabine | 21,38 m |
| - širina kabine | 3,70 m |
| Mase: | |
| - operativna praznega | 39.035 kg |
| - največji tovor | 13.340 kg ali 15.500 kg |
| - gorivo | 23.860 l |
| - največja masa brez goriva: | 53 ali 54,5 t |
| - največja vzletna masa | 59 t, 61,5 t, 63 t, 64,5 t, 66 t ali 68 t |
| - največja pristajalna masa | 56 t ali 57,5 t |
| Zmogljivosti: | |
| - optimalna potovalna hitrost | M = 0,78 |
| - največja operativna hitrost | M = 0,82 |
| - vrhunec leta | 11.890 m |
| - vzletna razdalja (0 m, ISA +15 °C) | 1350 do 1450 m |
| - pristajalna razdalja | 1340 m |
| - dolet | od 2780 km do 6020 s 107 potniki |
Cena: 65,2 do 71,4 milijonov USD; v razvoj letala je Airbus Industrie vložila nekaj manj kot 350 milijonov USD
Uporabniki: 83 naročil leta marec 2010; največji kupec GECAS (30), International Leasing Finance Corporation (ILFC-15); za letalo so se zanimali Kitajci – tudi za skupno proizvodnjo, vendar so potem prešli na model A319. Od začetnih napovedanih 161 naročil in rezervacij se je seznam kupcev potem prepolovil.
Nazaj


