Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Čet11Okt2007

Boeing B717-200 (McDonnell Douglas MD-95-30)

Informacije
Borut Podgoršek
Dejansko gre za zadnjo inačico zelo uveljavljenega dvomotornega potniškega letala za krajše in srednje razdalje Douglas DC-9, ki je bilo vrsto let pojem varnega, zanesljivega in dobičkonosnega potniškega letala praktično v vseh delih sveta. Še danes leti cela vrsta inačic – bratov in že »bratrancev« - DC-9, ki so kasneje, z združitvijo McDonnella in Douglasa dobili oznako MD. McDonnel Douglas je v vseh letih razvoja tega letala prišel z nekaj več kot stosedežnega letala na letalo s toliko podaljšano potniško kabino, da je šlo vanjo nad 170 sedežev. Nikoli pa ti podaljšani modeli, sprva so jih poimenovali »super devetke«, zatem so dobili oznako MD in številčne oznake MD-84 ipd. Po nekajletnih študijah se je McDonnell Douglas nameraval vrniti k izhodišču, racionalnemu in varnemu ter zanesljivemu stosedežniku s klasično namestitvijo para repnih motorjev ob trupu. Končno so razvojne načrte potrdili leta 1995, prvo novo devetko pa začeli gradili dve leti kasneje.

McDonnell Douglasu je k investiciji uspelo pridobiti široko mednarodno družbo proizvajalcev različnih sklopov. Recimo: ameriški AlliedSignal je dobil podsklop avionike in pnevmatik, italijanska Alenia glavne dele trupa, korejski Hyundai krila, izraelski IAI podvozje, japonski Shin Maywa višinski stabilizator in nosilce motorjev ipd.

boeing_b717_proizvodnja_hala_virboeing.jpgPo »fuziji« McDonnell Douglasa z Boeingom sredi leta 1997 je postal projekt vprašljiv, Boeing ga je kanil nadaljevati šele leta 1998, tokrat s svojo prosto številčno oznako 717. Ob klasičnem stosedežniku (dejansko 106 sedežev) serije 20 so načrtovali še serijo 100X s samo 80 sedeži in serijo –300C s 120 sedeži.

Prvi 717 je zapeljal iz proizvodnih hal v juniju 1998, vendar še kar nekaj časa ni vzletel zaradi zapletov z britansko-nemškimi motorji BMW-Rolls Royce BR-715. Med preizkušanji se je namreč zlomila lopatica tretje stopnje visokotlačnega kompresorja, kar je zahtevalo preoblikovanje. Končno je prvi 717 vzletel septembra 1998, v zraku ostal cele 4 ure in 7 minut. Drugi prototip mu je sledil poldrug mesec kasneje.

Kupec je bil že znan – AirTran (nekdaj ValuJet), razveselili pa so predvsem podatki o porabi goriva, ki je bila kar 3 do 5 odstotkov manjša od načrtovane, 300 m so pridobili pri višini letenja z gospodarno hitrostjo, pristajalne razdalje pa so bile tudi 3 do 7 odstotkov krajše od prvotno načrtovanih.  Prvi serijski model 717 so izdelali v letu 1999, AirTran pa ga je dobil v septembru 1999.

Konstruktorji so si prizadevali zgraditi letalo, v katerega bi vgradili v bistvu najpreprostejše in najbolj izpopolnjene tehnologije, prilagojene zelo pogostim operacijam na srednjih in kratkih razdaljah. Povrhu vsega naj bi bili stroški vzdrževanja čim manjši, manj kot 600 dolarjev za eno uro letenja, hrup motorjev pa nekaj pod omejitvijo za stopnjo III.

Tehnični podatki:
Boeing B717-200,
ZDA

Tip: potniško letalo kratkega in srednjega doleta
Proizvajalec: Boeing, ZDA
Posadka: 2
Potniški sedeži: 106 v razporeditvi z dvema razredoma (8 + 98) ali 117 (129) v enotnem razredu
Tovor: 26,8 m3 tovornega prostora
Pogon: dva turboventilatorska motorja BMW-Rolls .Royce BR715 ob trupu  s po 82,3 kN (opcijsko 93,32 kN) potiska

 Mere  
 - dolžina 37,81 m
 - višina 8,86 m
 - razpetina kril 28,45 m
 - površina kril 92,97 m2
 - premer trupa 4,88 m
 - premer kabine 3,35 m
   
 Mase  
- operativna praznega  31.675 kg ali 32.110 kg
(opcija z največjo vzletno maso)  
- največji tovor   12.220 kg  
- gorivo   11.162 kg ali 13.381 kg  
- največja masa brez goriva  43,5 t ali 45,6 t  
- največja vzletna masa  51,7 t ali 54,9 t  
- največja pristajalna masa    46,3 t ali 49,9 t  
Zmogljivosti     
- dolet 2908 km ali 3593 km 
- optimalna potovalna hitrost   M = 0,76 – 811 km/h  
- vrhunec leta  11.295 m  
- vzletna razdalja (0 m, ISA +15°C)  1950 m  
- pristajalna razdalja   1465 m  

























Cena: 31,5 milijonov USD (1999); 35,5 milijona USD za verzijo s povečano največjio vzletno maso; AirTran (ValuJet) naj bi dobil prvih petdeset letal za dogovorjeno ceno milijardo USD!
Uporabniki: AirTran je naročil 50 letal in jih rezerviral še 50; Bavaria International Aircraft Leasing iz Münchna jih je naročila 5, od tega dvea za Olympic Aviation; Pambroke Capital (10); TWA je podpisal pismo o nameri za nakup 50 letal in za rezervacijo naslednjih 50 (leta1998)


Nazaj

Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.