Boeing je bil v poznih devetdesetih vzpodbujen s strani Airbusa, ki mu je na veliko prevzemal tržni delež. Tako so se odločili trgu ponuditi kar dve različni letali. Prvo (sonic cruiser) naj bi bilo konkurent Airbusovemu A330-
ANA (All Nippon Airways) je 26. aprila 2004 postala prvi naročnik letala B7E7. Naročili so kar 50 letal, ki naj bi jih začeli dobivati spomladi leta 2008 (od tega seveda ni bilo nič, saj so program zakasnili). Naročena letala naj bi po nekaterih podatkih dobili z 40% popustom. Že v prvem letu so pri Boeingu zbrali naročila za 237 letal in ta številka se je februarja 2007 ustavila pri 468.
Po namigovanjih, ki so se pojavljala v javnosti je Boeing aprila sporočil, da bo B787 prvič poletel konec leta 2008. Revidiran načrt, ki že vključuje morebitne nove zakasnitve predvideva, da se bodo dobave kupcem začele v tretjem četrtletju leta 2009. Zamuda programa naj nebi vplivala na finančne rezultate Boeinga, ki je sporočil, da delo na letalu št. 1 lepo napreduje. Zamuda pa naj bi nastala zaradi počasnejše dobave komponent Boeingu s strani kooperantov in nekaterih drugih konstrukcijskih težav. B787-9, ki je podaljšana izvedba B787-8 bo na trg prišel 2014 (po podatkih okt 2011). Nekoliko negotova pa je usoda krajšega B787-3, za katerega takorekoč ni povpraševanja. Edina dva kupca prihajata z Japonske (ANA in JAL). Boeing je zato program -3 takorekoč zaustavil in preusmeril inženirje na projekt -9.
Po novem naj bi tako prva letala prišla v uporabo konec leta 2009. Ponovna zakasnitev programa je po besedah bivšega vodja projekta 787 Mika Baira prava sramota za Boeing. Podobno kakor je bila za Airbus, bo tudi za Boeing zakasnitev predstavljala velikanske stroške, saj kupci (ILCF in Quantas) že zahtevjo povračila škode.
Boeing ima 857 naročil (marec 2008) za dreamlinerja, v skupni vrednosti 140 milijard dolarjev. Analitiki pa se sprašujejo tudi, kje je meja, ko se bodo stroški razvoja in proizvodnje povrnili, saj je Boeing letala prodajal pod ceno, sedaj pa jim grozijo še pogodbene kazni zaradi zamud pri dobavi. ILFC je zaradi tega že odpovedal pogodbo o najemu letal z Air Berlin, Lan Chile, Royal Jordanian, AeroMexico in Air Seychelles.
Zaradi nedavne stavke strojnikov in težav s kovicami so prvi let letala B787 napovedan za konec leta 2008 preložili. Novega datuma prvega leta še niso sporočili, saj ne želijo prehitevati dogodkov. Jasno pa je, da imajo težave s kovicami, ki povezujejo različne konstrukcijske elemente letala. Po napovedih bodo morali zamenjati 3% kovic. Glede na to, da je na B787 vgrajenih 80% manj kovic kakor na nekoliko manjšem B767, kjer jih je 1,8 milijona bodo pri Boeingu morali zamenjati približno 25.000 kovic. Težava pa ni v kvaliteti kovic temveč v njihovi dolžini. Zaradi nejasnih specifikacij so jih namreč vgrajevali napačno. Napako so odkrili med rednimi inšpekcijskimi pregledi testnega okvirja letala. Naključno so pregledali še kovice na prvem sestavljenem letalu in ugotovili podobne napake. Nekatere kovice so predolge druge prekratke tako, da se nekje pojavlja reža med glavo kovice in elementom.
To je že peta zakasnitev programa B787, ki bo prvi polet prestavila za skoraj dve leti. Boeing ima sicer preko 900 naročil za B787. (november 2008)
Dreamlinerja bodo izdelovali v treh različicah B787-3, B787-
Razvoj
Boeing je tehnologijo, ki jo je kanil uporabiti pri razvoju sonic cruiserja uporabil pri razvoju dreamlinerja. Trdijo, da bo letalo za 20% učinkovitejše od današnjih konkurenčnih letal. To naj bi dosegli z učinkovitejšimi motorji (1/3), z boljšo aerodinamično obliko in uvedbo kompozitnih materialov (1/3) in z dopolnitvijo ter zamenjavo nekaterih komponent pnevmatskih in hidravličnih sistemov z izpopolnjenimi električnimi sistemi (1/3).
Letalo bodo poganjali motorji dveh proizvajalcev. General Electric uporabnikom ponuja motor GEnx in Rolls-Royce motor Trent 1000. Pratt & Whitney ne bo med dobavitelji motorjev za 787, ker se z Boeingom niso uspeli dogovoriti. Po nekaterih podatkih P&W ni mogel zagotoviti obstoječega motorja, ki bi izpolnjeval Boeingove zahteve. Med drugimi tudi to, da želijo preskušen motor in ne nov motor, ki bi bil še nepreskušen in zato verjetno zaradi razvojnih stroškov precej dražji. Motorja GEnx in Trent1000 bosta popolnoma zamenljiva, kar bo uporabnikom omogočalo uporabo obeh ob vsakem času. Vsi trije testni modeli letal B787 bodo prvič poletela z RR motorji Trent1000. V prihodnjih 25 letih, naj bi proizvajalca motorjev samo s programom B787 iztržila 40 milijard dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bo trg do leta 2023 povpraševal po 3500 letalih razreda B787 in A350, ki bodo skupaj vredna kar 400 milijard dolarjev.
Tehnične zanimivosti
Odvisno od konfiguracije bodo sedeži široki od
Komponente letala pogodbeni partnerji Boeinga sestavljajo na različnih lokacijah po svetu. Dele trupa tako izdelujejo v Italijanski Alenii in v obratih Voughta v ZDA, repno krmilo v ameriškem Fredericksonu, krilca in zakrilca v Boeingovih obratih v Avstraliji in opaž v Kanadi. Krilo, ki so ga tradicionalno proizvajali v Boeingu tokrat izdelujejo v obratih Kawasaki Heavy Industries na Japonskem (Japonci opravijo kar 35% fizičnih del celotnega projekta B787). Potniška vrata izdelujejo v Franciji, medtem, ko prtljažna, dostavna in vrata za zasilni izhod posadke izdelujejo na Švedskem. Honeywell in Rockwell-Collins bosta dobavljala avioniko. Na proizvodnji liniji v Everettu (ZDA) bodo sestavljali posamezne komponente v celoto. Prve dele za B787 so pričeli izdelovati januarja 2005. Prvo komponento pa junija 2006 na Japonskem. V obrate Boeinga so prve komponente poslali 12. januarja 2007. Ko bodo zgrajene vse komponente bodo letalo sestavili v pičlih treh dneh, kar je v primerjavi z 11 dnevi, ki so jih porabili za B737 izjemno hitro. Pri Boeingu želijo v prvih 18 mesecih naročnikom dobaviti 118 letal. Na račun projekta 787 bodo na končni montažni liniji v Everettu zaposlili vsaj 800 novih delavcev. Razmišljajo pa o odprtju še ene proizvodnje linije, ki pa je pogojena z proizvdnimi zmožnostmi dobaviteljev.
787-3 (program ukinjen)
B787-3 bo namenjen prevozu do 330 potnikov na kratkih (4650-
787-8
Letalo je zelo podobno modelu 787-3 s tem, da ima večji razpon kril. Letalo ne bo imelo zavihkov temveč posebno oblikovane konice kril. S tem dosežejo večjo učinkovitost oz. manjšo porabo goriva na dolgih poletih (14.200-
787-9
B787-9 bo namenjen prevozu do 290 potnikov na dolgih (14.800-
Več o projektu B787-9
787-10X
Novembra 2012 so trgu ponudili šest metrov daljšo verzijo, ki bo sprejela 43 potnikov več kot B787-9, skupaj 320.
Kompoziti (%) | Aluminij (%) | |
B787 | 50 | 20 |
B777 | 12 | 50 |
Komaj teden dni po krstnem letu B787 z oznako ZA001, je 22. decembra vzletelo tudi drugo letalo B787 z oznako ZA002. ZA002 je že v barvah prvega naročnika in kupca ANA (All Nippon Airways). Do konca leta pa so pri Boeingu opravili še tretji testni let, z letalom ZA001. Boeingu se s testiranji zelo mudi, saj bi radi prvo letalo kupcu predali že konec letošnjega leta (2010). V testni program bo zato vključenih kar šest letal. Tretje je poletelo februarja 2010. Po krstnem letu je testni pilot Michael Carriker povedal, da je let minil brez posebnosti in, da bi letalo z lahkoto opravili isti dan še en polet, a ga ne bo ker želijo v letalo namestiti še nekaj merilnih naprav.
Kljub vsem razvojnim težavam so pri Boeingu sedaj navdušeni nad letalom in ponosni na vse, ki so sodelovali pri njegovem razvoju. Prve analize trga so napovedovale povpraševanje po 2000-3000 letalih te velikosti v naslednjih 20 letih. Današnji podatki pa kažejo, da bo trg povpraševal po 3500 letalih v skupni vrednosti 400 milijard dolarjev. Ta optimizem se je poznal tudi pri Boeingovih delnicah in povpraševanju po njih. Boeing ima sicer 820 (oktober 2011) naročenih dreamlinerjev, kar je 90 manj od rekordne količine (910) sredi leta 2009. Letalo je zgrajeno pretežno iz kompozitnih gradiv, kar predstavlja nižje stroške vzdrževanja – daljše intervale med servisi, zaradi napredne aerodinamične oblike in varčnejših motorjev pa tudi precej nižje operativne stroške.
Letalo je na dan krstnega leta tehtalo 177 ton, kar je nekoliko več od največje pristajalne mase, a mnogo manj od največje vzletne (228 ton). ZA001 je vzletel s steze 34L ob rahlem hrbtnem vetru. Smer vzleta je bila pogojena zaradi varnosti, saj na severnem delu steze ni naseljenega območja. Hitrost hrbtnega vetra pa je bila pod mejno vrednostjo 5m/s. Letalo je vzletelo pri hitrosti 250km/h in se potem počasi vzpenjalo na višino 4000m s hitrostjo 300km/h in vzpenjanjem 400m/min. Letalo sta poganjala dva turboventilatorska motorja RR Trent 1000. Zaradi slabega vremena so testiranja opravili v okolici San Juan Islands. Testiranja so vključevala večkratno spuščanje in dviganje pristajalnega podvozja, vzlet in pristanek, spremljanje delovanja motorjev ter različne položaje zakrilc z največjim možnim odklonom (30°). V dobrih treh urah dolgem letu so opravili 50% načrtovanih testiranj. Zaradi slabega vremena let ni trajal načrtovanih 5 in pol ur in zato niso mogli izvesti nekaterih testiranj, ki so zahtevala raven in vodoraven let. Letalo je moralo zaradi oblačnega vremena obračati na vsakih 15 minut. Predpisi namreč narekujejo, da mora biti vidljivost na krstnem letu vsaj 18km. Prav zaradi vremena niso dosegli načrtovanih 4570m višine in hitrosti 460km/h. Kar se tiče krmarljivosti je Neville povedal, da letalo leti čudovito in, da se je obnašalo tako kakor so pričakovali. Pri tem je pohvali ekipo, ki je razvijala sistem za krmarljivost in poudaril, da so izvedeli več podatkov v 10 minutah leta kakor prej v 100 dneh. Scott Fancher, podpredsednik programa 787 je povedal, da krstni let predstavlja prelomnico in dobro napoved za nadaljevanje programa. Po njegovih besedah bo B787 spremenil položaj na trgu, saj je prvo novo širokotrupno potniško letalo izdelano v 21 stoletju.
Testna letala
ZA001
Po vgradnji dodatne merilne opreme bodo z letalom opravil teste plovnosti, stabilnosti in krmarljivosti. Preden ga bodo začeli testirati pri velikih hitrostih pa bodo opravili še test flutterja – nihanja, ki je posledica aerodinamičnih sil in lastnega nihanja objekta. Na letalu ZA001 bodo opravili še teste prekinjenega vzleta in močnega zaviranja. Julija 2010 pa naj bi z njim vzleteli tudi komercialni piloti letalskih družb, ki so letala naročili.
ZA002
Bo opremljen z merilnimi inštrumenti za merjenje zvijanja krila in trupa letala ter delovanje APU-ja in senzorjev za zaznavanje zaledenitve na letalu. Poleg tega bo namenjen za spremljanje delovanja motorjev in električnih sistemov na letalu. Vgrajene bo imel tudi baterije za shranjevanje odvečne energije, ki jo proizvajajo motorji in APU. Sistem za gorivo bo imel v rezervoarjih vgrajene posebne senzorje za merjenje količine kisika in temperature.
Incident: 8. novembra je med testnim letom zagorel panel P100, ki distribuira električno energijo podsistemom. Izpad električne energije na teh sistemih je bil nadomeščen s pomožnim napajanjem iz baterij in kasneje iz el. sistema desnega motorja ter pomožnega generatorja RAM. Letalo je bilo ves čas pod nadzorom, pilota pa sta brez težav pristala v Laredu.
Od 4. julija 2011 naprej bo Boeing testiral letalo ZA002 na Japonskem. Gre za pomoč letalski družbi ANA, ki bo avgusta ali septembra dobila prvega dreamlinerja. Z letalom bodo opravljali simulacije rednih letov na relacijah Tokyo, Osaka, Okayama in Hirošima. Program ima sicer opravljenih 96% testiranj pred končno certifikacijo. Od 4350 zahtevanih pogojev, so jih opravili že 4200.
ZA003
Delno bo imel dokončano potniško kabino, da bodo lahko preverili delovanje nekaterih sistemov v potniški kabini, merjenje hrupa, merjenje elektromagnetnih sevanj, odvajanje dima, prezračevanje, kvaliteto zraka in postopke izhodov v sili.
ZA004 (prvi let 24.2.2010)
Prvenstveno je namenjen ugotavljanju učinkovitosti motorjev na dolgih letih. Na njem izvajajo testiranja z 'plačljivim' tovorom oziroma merili obremenitve, ki se pojavljajo na trupu kadar je letalo naloženo s prtljago in tovorom. Ta testiranja bodo še posebej pomembna zaradi konstrukcijskih popravkov trupu letala zaradi katerih je program 787 tudi kasnil. Letalu bodo med testiranji tudi zamenjali motorje. Trent 1000 bodo zamenjali z izboljšano serijo Package B Trent 1000.
ZA005
Prvo testno letalo, ki so ga poganjali General Electricovi turboventilatorski motorji GEnx-1B. Z njim so začeli leteti maja 2010, opremljen pa je podobno kakor ZA002. Z njim so dodatno izvajali teste flutterja, aerodinamike, stabilnosti in krmarljivosti. Med testnimi leti se je pokazalo, da je poraba goriva večja kakor so predvideli. Razlog naj bi se skrival v obliki okrova letalskega motrja in njegovi pritrditvi na krilo. 17. februarja 2011 so začeli z intenzivnimi analizami porazdelitve upora okrog okrova motorja in spojev s krilom. Upajo, da bodo na ta način zmanjšali porabo goriva za 1%. Za primerjavo lahko povemo, da 1% manjša poraba goriva pomeni na letni ravni prihranek 56.000 litrov pri letalih B737, 379.000 litrov pri letalih B747-400, 265.000 litrov pri letalu B777 in 114.000 litrov pri letalu B767.
ZA006
Letelo je opremljeno z merilniki tresljajev in hrupa. Letalo je prvič vzletelo v začetku oktobra 2010. Opremljeno je z motorji GEnx-1B. 6. decembra 2011 je to letalo vzletelo iz Seattla proti Dhaki v Bangladešu in postavilo nov rekord v preleteni razdalji brez pristanka v razredu 200-250ton. Nacionalno letalsko združenje (NAA) je priznalo let v dolžini 19.142km. Boeing je tako prevzel ta rekord letalu A330 s katerim so leta 2002 preleteli razdaljo 16,903km. B787 je bil ob vzletu težak 212ton, od tega je bilo 103tone goriva. Po pristanku je na letalu ostalo 13,6 tone goriva.
Klub izdatnim testiranjem, ki Boeing še čakajo pa je velik del certificiranja letala potekal že prej. Do maja meseca so opravili 60% zahtevanih preverjanj. Po besedah vodje inženirjev na projektu 787 Mikea Delaneya je od ostalih 40%, le 10% vezanih ne testiranje letala v zraku. Letalo naj bi pridobilo certifikate od FAA in EASA do konca leta 2010, a se je zaradi požara ne električnem panelu novembra lani proces certifciranja ustavil. 24. februarja 2011 je letalo ZA004 opravilo skupno 1000 let. V procesu testiranj trenutno leti sedem letal. Skupno sonaletela 3000 ur in preletela 1,8 milijona kilometrov. Letalo, ki ga poganjajo RR motorji je opravilo 805 predpisanih testiranj, letala, ki jih poganjajo GE motorji pa 60% predpisanih testiranj.
ANA je prvo letalo dobila 26. septembra 2011, torej kar dobra tri leta in štiri mesece kasneje kot je bilo sprva načrtovano. Proizvodnja dreamlinerja, naj bi s sedanjih dveh letal na mesec narasla na 10 letal na mesec do konca leta 2013. B787 je pridobil certifikat FAA in EASA 26. avgusta 2011. Projekt razvoja dreamlinerja je Boeing in njegove dobavitelje stal med 40 in 50 milijardami dolarjev. Dobiček pa bodo začeli ustvarjati po 1200-1900 prodanih letalih. Šef Boeinga James McNerney je ob predaji dreamlinerja šefu družbe ANA dejal "Hvala, ker ste čakali tako dolgo!"
Iz obrata v Everettu je sredi novembra 2012 prišlo 83 letalo B787, ki je prvo iz serije s katero Boeing povečuje proizvodnjo dreamlinerjev na pet na mesec.
S tem so podvojili proizvodnjo letal iz začetka leta, ki je znašala 2,5 letal na mesec in se kasneje povečala na 3,5 in na današnjih pet letal na mesec. Do konca leta 2013 načrtujejo proizvodnjo desetih dreamlinerjev na mesec. V to kvoto so všteta vsa letala izdelana v dveh obratih v Južni Carolini in Everettu.
Do srede novembra 2012 so dobavili 35 letal B787. Z njimi leti osem letalskih družb. Naročenih je preko 800 letal, ki jih bodo dobavili 58 naročnikom. Konec leta 2012 se je na več letalih pojavila težava z Litij-Ionskimi baterijami. Boeing ni mogel določiti vzroka za požare na baterijah zato so najprej prizemljili letala prevoznikov ANA in JAL potem pa celotno jato 50 dreamlinerjev. Sredi februarja 2013 so bila vsa letala prizemljena. Airbus je medtem sporočil, da bodo v A350XWB vgradili Nikelj-kadmijeve baterije in ne Li-Ionske kot je bilo predvideno. Boeing je do konca maja 2013 odpravil napake na baterijskem sklopu na vseh 50 dreamlinerjih in od junija naprej ponovno letijo. Proizvodnja dreamlinerjev je v času prizemljitve tekla nemoteno. Do sredine septembra 2013 so jih izdelali 126 - tudi prvega B878-9.
Junija 2014 je bilo operativnih 152 dreamlinejev.
Zanimivosti:
- B787 bo od 13-19 ton lažji od A330-200
- Konstruiranje letala je trajalo 800.000 ur na posebno zmogljivih računalnikih Cray.
- Preskusi v vetrovnikih so trajali 15.000 ur.
- Zaradi novih tehnologij je na letalu
- Sodobna elektronika in avionika pa omogočata računalnikom na letalu, da sami spremljajo delovanje sistemov in na morebitne napake opozarjajo računalnike vzdrževalnih služb.
- konstrukcija B787 bo imela življenjsko dobo 44.000 ciklov (taksiranje-vzlet-let-pristanek-taksiranje). V postopku certifikacije morajo opraviti 88.000 ciklov, a boeing jih bo opravil 165.000.
Tehnični podatki:
Boeing B787,
ZDA
Posadka: pilot in sopilot
Pogon: (2x) General Electric GEnx ali Rolls-Royce Trent 1000
Model: | 787-3 | 787-8 | 787-9 |
V uporabi: | 2010 | 2008 | 2010 |
Potniki: | 290–330 | 210-250 | 250-290 |
Dolet: | 4650- | 14,200- | 14,800-Knjige založbe Sierra5
Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.
|