Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Pon22Okt2007

Boeing C-17 globemaster III

Informacije
Borut Podgoršek
Leta 1981 so McDonnell Douglasa (zdaj Boeing) izbrali za glavnega razvojnika novega strateškega vojaškega transporterja, za katerega so dali pobudo v obrambnemu ministrstvu že dve leti pred tem. Zahtevali so reakcijsko transportno letalo z dovolj nosilnosti in prostora tako za tovor kot vojaška (gosenična in kolesna) vozila. Takšen tovor naj bi pripeljalo v najkrajšem možnem času v kateri koti del sveta. Letalo naj bi bistveno povečalo vojaške transportne zmogljivosti ZDA.

boeing_c-17_globemaster_vir7.jpgS podpisom pogodbe so potem odlašali vse do decembra 1985, ko so na natečaju izbrano konstrukcijo poimenovali C-17A globemaster III. Šlo je pravzaprav za nadgradnjo McDonnell Douglasove konstrukcije YC-15 iz sedemdesetih let, ko je namreč proizvajalec sodeloval z njim v projektu naprednega transporterja s kratkovzletnimi lastnostmi za srednje in kratke razdalje - AMST.

V program so potem leta 1990 že prvikrat posegli in zmanjšali število letal s prvotno zamišljenih 210 na 120. Po nekaj odpovedih je prvo letalo uspešno vzletelo 15. septembra 1991, samo dve leti kasneje pa so prišli prvi primerki v operativno rabo.

Brez dvoma gre za enega najbolj prilagodljivih zračnih transporterjev v Letalskih silah ZDA po uvedbi turbopropelerskega C-130 hercules.(lockheed) Največji dosežek transportnega letala je vsekakor prilet s tovorom opreme in oborožitve, vojaki ali kombinacijo omenjenega čim bolj v bližino bojišča. Kot so se z leti spreminjali interesi ZDA v svetu, se je spreminjala taktika in strategija njihovih sil, pa tudi sama struktura, oborožitev in oprema. Bistveno se je povečala ognjena moč, hkrati s tem pa tudi transportne zmogljivosti in skrajšal reakcijski čas. Za izpolnitev vsega tega so bila potrebna sodobna in zelo mobilna sredstva. Naposled tudi za vse številnejše humanitarne akcije in mirovne operacije po vsem svetu.

boeing_c_17_globemaster_iii.jpg



Najbolj so se globemastri dokazali v operaciji Joint Endavour v podpori mirovni operaciji v Bosni in Hercegovini ter v zavezniški operaciji na Kosovu. Leta 1999 je osem C-17 opravilo najdaljšo operacijo s spuščanjem tovora iz zraka med letenjem, ko so s tovorom preleteli iz ZDA v osrednjo Azijo, odvrgli enote in njihovo opremo ter se vrnili, premagali pa razdaljo 14,816 km v 19 ur trajajočem neprekinjenem letu. Nekaj podobnega so potem ponovili še v letu 2000.

V C-17 je prostornina tovorne kabine enkrat večja kot v starlifterju, zato lahko prevaža praktično vso opremo ameriške vojske, tudi tisto nesorazmernih dimenzij. Vanj gredo na primer trije helikopterji AH-64 apache, ali en glavni bojni tank abrams, trije oklepniki bradley, poleg tega še vrsta palet in zabojnikov za brezštevilne kombinacije.

To veliko transportno letalo je seveda velik in zelo zaželen cilj, zato so ga opremili z vrsto pasivnih zaščitnih sistemov, najpomembnejši je protiraketni zaščitni sistem, ki po opozorilu o usmeritvi rakete na letalo reagira in odvrže ustrezne protiraketne vabe.

Po načrtih naj bi bila kvota 120 naročenih letal izpolnjena leta 2004, življenjska doba letala pa je 30.000 obratovalnih ur. Predvidene so tudi nadgradnje, predvsem na področju avionike, vendar bodo proizvajalci (zdaj Boeing, potem ko je pred leti prevzel prvotnega McDonnel Dauglasa) ta sklop nadgrajevali z dognanji iz sfere civilnega letalstva.

Sicer je C-17 lastnik več kot dvajsetih svetovnih rekordov v svojem razredu. Eden tistih, ki najbolje ponazorijo njegove kvalitete je rekord, pri katerem je C-17 vzletel s skoraj 20 t tovora po 427 m vzletne razdalje in pristal z enakim tovorom na pristajalni razdalji, ki je bila še nekaj krajša.

Od operativne uporabe leta 1995 je bilo 206 letal dobavljenih ameriškim letalskim silam, tako da imajo v začetku leta 2011 ameriške letalske sile skupno dobile 205 letal C-17, enoj ebilo uničeno v nesreči. Drugi naročniki zunaj ZDA so naročili 20 letal, od tega Avstralci štiri, enako tudi Kanadčani, letala pa so bila dobavljena v letih 2007 in 2008. Združeni arabski emirati so februarja 2009 naročili štiri letala C-17, decembra pa to številko povečali na šest, Katar dve in iniciativa SAC tri. Angleži imajo sedem letal C-17 globemaster III zadnjega so dobili sredi januarja 2011. Vsi angleški C-17 so stacionirani v letalski bazi RAF Brize Norton in pripadajo 99. eskadrilji. Maja 2011 je minilo deset let odkar so v svojo eskadrilijo sprejeli prvega C-17, od takrat pa so s šestimi letali naleteli 60.000 ur.

Proizvodnja C-17 bo tekla vsaj še do konca leta 2014. UAE so jih naročili šest, kljub prvotno objavljeni številki štiri. Štirinajst so jih izdelali leta 2010, preostale pa leta 2011 in 2012. Do julija 2013 so dobavili 254 letal C-17, vključno s prvim Indijskim. Skupno število naročenih se je tako ustavilo pri 263. Indija je naročila deset letal (november 2010). Prav zaradi zmanjšane proizvodnje so prezaposlili 1100 delavcev, ki delajo na programu C-17. V Long Beachu so tako ukinili drugo proizvodnjo linijo. Program sicer zaposljuje 15.000 delavcev. Indija bo vseh deset C-17 dobila do konca leta 2014, pet leta 2013.



Zanimivost
Skupni nalet letal C-17 je 10. decembra 2010 dosegel 2 milijona ur. V teh urah pa so preleteli 2 milijardi kilometrov. To je ekvivalent 2360 letom na luno in nazaj. C-17 letijo že sedemnajst let. V uporabi jih je 226, en pa je bil uničen v nesreči. Do marca 2006 so C-17 (152 letal) naleteli milijon ur.

Boeing je do konca leta 2012 dobavil 250 letal C-17. Od tega 218 U.S. Air Force. Preostalih 32 C-17 so dobavili Avstraliji, Kanadi, Indiji, Qatarju, UAE, Veliki Britaniji in SAC NATO programu. Indija je 15. junija 2011 naročila deset letal. Prvega indijskega C-17so začeli testirati v ZDA 23. januarja 2013. 


Video

Tehnični podatki:
Boeing C-17 globemaster III,
ZDA

Tip: strateško kratkovzletno (STOL) transportno letalo
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Pratt & Whitney F117-PW-100 s po 20.135 kg (180 kN) potiska
 
Mere:   
Krila:   
- razpetina    51,57 m 
- površina   353 m2 
Trup:   
- dolžina   53,04 m 
- višina  16,79 m 
Tovorna kabina:   
- dolžina  26,82 m (ploščad 6,05 m
- širina  5,49 m 
- višina  4,5 m 
- prostornina  591,8 m
   
Mase:   
- prazno  125,645 kg 
- največja vzletna   265,350 kg 
- tovor    skupaj do 77,200 kg 
Gorivo:   82,108 kg 
   
Zmogljivosti:   
- največja hitrost   M = 0,77 (917 km/h
- potovalna hitrost   M = 0,73 (869 km/h
- največja višina   13.716 m 
- vzletna steza (72,5 t tovora)   914 m 
- dolet (72,5 t tovora)   4360 km 
- dolet (55 t tovora)   5278 km 
- največji dolet   9432 km 

 





























Oborožitev:
nima
Uporabniki: skupno 254 proizvedenih letal (do leta 2016 naj bi jih skupno izdelali 288), 222 ZDA , dvanajst držav NATO in partnerstva za mir, Velika Britanija, Kanada, Qatar, Indija, UAE in Avstralija so skupaj naročil 32 letal.
Cena: 202,5 milijona USD


Nazaj

Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.