Mirage 2000 je nastal na podlagi zahteve francoske Arme» de l'Air po hitrem večnamenskem lovcu za prestrezanje vsiljivcev z visokimi hitrostmi in na velikih višinah. Načrtovali so ga kot zamenjavo za starejše mirage III in F.1. Sprva so načrtovali kar trikratno hitrost zvoka, jo nato spustili do Machovega števila 2,7, zatem pa še zmanjšali. Na to sta vplivala predvsem dva dejavnika: prvi je bil vsekakor cena, saj bi bil novi lovec kar dva in polkrat dražji od predhodnika F.1, naslednji pa je bil v uskladitvi z načrtovanimi raketnimi izstrelki naslednje generacije.
V času nastajanja so odpovedali projekt super miragea (ali miragea 4000). Konstrukcijsko je mirage 2000 zasnovan na preprostem delta krilu, še zlasti primernem za doseganje visokih hitrosti na velikih višinah, toda s pomanjkljivimi manevrskimi sposobnostmi na manjših višinah, predvsem v primerjavi z lovci iste generacije.
Velik napredek pri tej zasnovi je pomenila vgradnja sistema za računalniško krmarjenje letala, ki je izredno izboljšal manevrske zmogljivosti v tem elementu sicer skromnejšega lovca z delta krili.
Krilo so na sprednjem robu opremili s predkrilci po praktično celotni razpetini, zadnji rob krila pa so opremili z dvema sekcijama višinskih krmil. Na vstopišči zraka so vgradili usmernika, ki vrtinčit zračni tok in zmanjšujeta obremenitev krila. Za samo gradnjo so uporabili veliko kompozitov, kar se precej pozna na skupni masi. Seveda so z naštetimi posegi hkrati tudi precej prispevali k boljšemu izkoristku motorja. Mirage 2000 je postal zelo gibčno in hitro bojno letalo, z zavidljivo nosilnostjo in raznovrstno uporabnostjo. Kot naročeno torej za prodajo na tuje, predvsem v države, tradicionalne odjemalke francoskih bojnih letal.
Miragea 2000 so opremili z devetimi obesnimi točkami, dve od teh nosita po 300 kg, naslednji dve pa po 400 kg. Na tri pa lahko pritrdijo kar po 1800 kg bojnega tovora. Na manj nosilne točke običajno pritrdijo rakete zrak-zrak, v notranjosti pa ima tudi dva vgrajena topa DEFAS 554 s po 125 naboji.
Poglavje zase je sodobna elektronska oprema, pravzaprav vrhunec letalske elektronike, ki jo je v času nastajanja ponudila francoska industrija. Radar deluje v več načinih: zrak-zrak, zrak-zemlja, mapira površino, konture površine, podaja podatke za odkrivanje in sledenje ter namerjanje na cilje. Zelo sposoben je navigacijsko-namerilni sistem, v notranjosti je vgrajen sistem za protielektronske ukrepe ipd. Skratka, vsa oprema mu daje tako uporabne možnosti lovca kot lovskega bombnika. V verziji C gre za klasično enosedo lovsko letalo, medtem ko je verzija N dvoseda. Slednja ima vgrajen še posebej natančen radar za sledenje zemljišča, ki mu omogoča letenje na višini 90 m nad zemljiščem tudi v slabem vremenu in ponoči.
Dassault mirage 2000C
Leta 1975 so to letalo v prestrezniški verziji izbrali kot glavno bojno letalo francoskih letalskih sil. Za pogon so izbrali Snecmin motor M53 in radar Thomson-CSF. Prvi 2000C je vzletel 20. novembra 1982, naslednje leto mu je sledila dvosedežna verzija. Prva enota z miragei 2000 je bila eskadrilja EC 1/2 »cigognes«, ustanovljena leta 1984 v Dijonu. Kasneje so tej verziji sledile številne izvedenke in mirage 2000 se je prelevil v resnično večnamensko bojno letalo. čŒeprav je bilo zanimanje kupcev v tujini veliko, so jih prodali nekaj nad dvesto, kar je sto manj, kot jih imajo francoske letalske sile. Miragei 2000 so tako v letalskih silah Francije, Egipta, Indije, Peruja, Abu Dhabija, Grčije in Tajvana. Nabavna cena tega letala je bila okoli 35 milijonov dolarjev.
Dassault mirage 2000N
Značilni deltakrilec iz družine miragev s številčno oznako 2000 so izbrali leta 1975 za glavno francosko bojno letalo za obdobje do preloma tisočletja. Gre za pravo večnamensko bojno letalo tako za prestrezniške kot lovskobombniške in izvidniške naloge ali v dvosedežni izvedenki za globoke prodore nad nasprotnikovo ozemlje. Dvosedi mirage 2000N je postal operativen v letu 1988, njegova prvenstvena naloga pa je izstrelitev jedrskega taktičnega izstrelka ASMP. Za takšne naloge je opremljen z izrednim radarjem za sledenje zemljišča in opremo za protielektronske ukrepe, za svojo obrambo v nasprotnikovem zračnem prostoru pa še z dvema raketama zrak-zrak Matra magic. V teh akcijah leti na višini komaj 100 m.
Zadnja verzija miragea 2000 je 5mk2, pravzaprav enaka, kot so jo razvili za Abu Dhabi in označili z 2000-9. Dassault bo Abu Dhabiju tudi vse prejšnje mirage 2000 nadgradil v standard 2000-9. Leta 2002 je francoski Dassault skupaj z brazilskim Embraerjem ponujal inačico miragea 2000-5mk2 brazilskim letalskim silam. Verzija ima polne zmogljivosti zrak-zemlja in zrak-zrak.
Mirage 2000N je oborožen tudi s taktičnim jedrskim izstrelkom ASMP z bojno konico moči 150 KT.
Preko 600 miragov 2000 in 2000-5 je danes operativnih po vsem svetu. Uporabljajih osem držav. Skupno so naleteli 1,2 milijona ur.
Verzije:
2000C: lovec
2000B: dvosed
2000N: oborožen z jedrskim taktičnim orožjem
2000D: konvencionalni lovski bombnik
2000-5: verzija s pulznim dopplerski radarjem Thales RDY
2000-9: izvozna verzija -5
2000-5mk2: nadgrajeno večnamensko bojno letalo z nočnimi zmogljivostmi
Tehnični podatki:
Dassault mirage 2000
Tip: enosedi lovec, dvosedo večnamensko letalo
Pogon: en turboventilatorski motor SNECMA M53-P2 tf, - potisk ob dodatnem zgorevanju 95 kN
V času nastajanja so odpovedali projekt super miragea (ali miragea 4000). Konstrukcijsko je mirage 2000 zasnovan na preprostem delta krilu, še zlasti primernem za doseganje visokih hitrosti na velikih višinah, toda s pomanjkljivimi manevrskimi sposobnostmi na manjših višinah, predvsem v primerjavi z lovci iste generacije.
Velik napredek pri tej zasnovi je pomenila vgradnja sistema za računalniško krmarjenje letala, ki je izredno izboljšal manevrske zmogljivosti v tem elementu sicer skromnejšega lovca z delta krili.
Krilo so na sprednjem robu opremili s predkrilci po praktično celotni razpetini, zadnji rob krila pa so opremili z dvema sekcijama višinskih krmil. Na vstopišči zraka so vgradili usmernika, ki vrtinčit zračni tok in zmanjšujeta obremenitev krila. Za samo gradnjo so uporabili veliko kompozitov, kar se precej pozna na skupni masi. Seveda so z naštetimi posegi hkrati tudi precej prispevali k boljšemu izkoristku motorja. Mirage 2000 je postal zelo gibčno in hitro bojno letalo, z zavidljivo nosilnostjo in raznovrstno uporabnostjo. Kot naročeno torej za prodajo na tuje, predvsem v države, tradicionalne odjemalke francoskih bojnih letal.
Miragea 2000 so opremili z devetimi obesnimi točkami, dve od teh nosita po 300 kg, naslednji dve pa po 400 kg. Na tri pa lahko pritrdijo kar po 1800 kg bojnega tovora. Na manj nosilne točke običajno pritrdijo rakete zrak-zrak, v notranjosti pa ima tudi dva vgrajena topa DEFAS 554 s po 125 naboji.
Poglavje zase je sodobna elektronska oprema, pravzaprav vrhunec letalske elektronike, ki jo je v času nastajanja ponudila francoska industrija. Radar deluje v več načinih: zrak-zrak, zrak-zemlja, mapira površino, konture površine, podaja podatke za odkrivanje in sledenje ter namerjanje na cilje. Zelo sposoben je navigacijsko-namerilni sistem, v notranjosti je vgrajen sistem za protielektronske ukrepe ipd. Skratka, vsa oprema mu daje tako uporabne možnosti lovca kot lovskega bombnika. V verziji C gre za klasično enosedo lovsko letalo, medtem ko je verzija N dvoseda. Slednja ima vgrajen še posebej natančen radar za sledenje zemljišča, ki mu omogoča letenje na višini 90 m nad zemljiščem tudi v slabem vremenu in ponoči.
Dassault mirage 2000C
Leta 1975 so to letalo v prestrezniški verziji izbrali kot glavno bojno letalo francoskih letalskih sil. Za pogon so izbrali Snecmin motor M53 in radar Thomson-CSF. Prvi 2000C je vzletel 20. novembra 1982, naslednje leto mu je sledila dvosedežna verzija. Prva enota z miragei 2000 je bila eskadrilja EC 1/2 »cigognes«, ustanovljena leta 1984 v Dijonu. Kasneje so tej verziji sledile številne izvedenke in mirage 2000 se je prelevil v resnično večnamensko bojno letalo. čŒeprav je bilo zanimanje kupcev v tujini veliko, so jih prodali nekaj nad dvesto, kar je sto manj, kot jih imajo francoske letalske sile. Miragei 2000 so tako v letalskih silah Francije, Egipta, Indije, Peruja, Abu Dhabija, Grčije in Tajvana. Nabavna cena tega letala je bila okoli 35 milijonov dolarjev.
Dassault mirage 2000N
Značilni deltakrilec iz družine miragev s številčno oznako 2000 so izbrali leta 1975 za glavno francosko bojno letalo za obdobje do preloma tisočletja. Gre za pravo večnamensko bojno letalo tako za prestrezniške kot lovskobombniške in izvidniške naloge ali v dvosedežni izvedenki za globoke prodore nad nasprotnikovo ozemlje. Dvosedi mirage 2000N je postal operativen v letu 1988, njegova prvenstvena naloga pa je izstrelitev jedrskega taktičnega izstrelka ASMP. Za takšne naloge je opremljen z izrednim radarjem za sledenje zemljišča in opremo za protielektronske ukrepe, za svojo obrambo v nasprotnikovem zračnem prostoru pa še z dvema raketama zrak-zrak Matra magic. V teh akcijah leti na višini komaj 100 m.
Zadnja verzija miragea 2000 je 5mk2, pravzaprav enaka, kot so jo razvili za Abu Dhabi in označili z 2000-9. Dassault bo Abu Dhabiju tudi vse prejšnje mirage 2000 nadgradil v standard 2000-9. Leta 2002 je francoski Dassault skupaj z brazilskim Embraerjem ponujal inačico miragea 2000-5mk2 brazilskim letalskim silam. Verzija ima polne zmogljivosti zrak-zemlja in zrak-zrak.
Mirage 2000N je oborožen tudi s taktičnim jedrskim izstrelkom ASMP z bojno konico moči 150 KT.
Preko 600 miragov 2000 in 2000-5 je danes operativnih po vsem svetu. Uporabljajih osem držav. Skupno so naleteli 1,2 milijona ur.
Verzije:
2000C: lovec
2000B: dvosed
2000N: oborožen z jedrskim taktičnim orožjem
2000D: konvencionalni lovski bombnik
2000-5: verzija s pulznim dopplerski radarjem Thales RDY
2000-9: izvozna verzija -5
2000-5mk2: nadgrajeno večnamensko bojno letalo z nočnimi zmogljivostmi
Tehnični podatki:
Dassault mirage 2000
Tip: enosedi lovec, dvosedo večnamensko letalo
Pogon: en turboventilatorski motor SNECMA M53-P2 tf, - potisk ob dodatnem zgorevanju 95 kN
Mere: | |
- celotna dolžina | 14,7 m |
- višina | 5,30 m |
- razpetina kril | 14,38 m |
- površina kril | 37,16 m2 |
Podvozje: | |
- hidravlična uvlačljiva tricikel pristajalna kolesa | |
- vzdolžna razdalja med kolesi | 5,42 m |
- prečna razdalja med glavnima kolesoma | 3,11 m |
Mase: | |
- prazno | 7710 kg |
- največja vzletna | 16.500 kg |
- zunanji tovor | 7600 kg |
- gorivo v notranjih rezervoarjih | 2880 kg |
- gorivo v zunanjih rezervoarjih | 3973kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | M = 2,35 |
- naj. hitrost nizko | M=1,2 |
- vzpenjanje | 250 m/s |
Oborožitev:
top 2x DEFA 30 mm s po 125 naboji
Rakete zrak-zrak:
- Matra magic
- Matra mica
- Matra super 530RD
Rakete zrak-zemlje:
- Aerospatiale AS.30L (lasersko vodljive),
- protiradarska Matra ARMAT,
- protiladijska AM-39 exocet,
- lanserji nevodljivih raket Matra LR F4
Bombe:
- kasetnice Matra beluga;
- Matra durandal;
- Thomson-Brandt BM 400 in BAP 1000
Cena: 35 milijonov dolarjev
V operativni rabi: Francija, Egipt, Grčija, Abu Dhabi, Indija in Peru
Nazaj