Enciklopedija

Francoski bombnik mirage IV, ki ga uvrščamo v kategorijo lahkih bombnikov, je nastal sredi šestdesetih let, ko si je Francija prizadevala priti ob bok tedanjima vojaškima in političnima supersilama ZDA in ZSSR. Francija je v tistem obdobju dobila balistične rakete z jedrsko konico za izstreljevanje iz kopenskih silosov, potem iz podmornic in naposled še nosilca jedrskega taktičnega orožja in tako postala članica najožjega kroga vojaških velesil z jedrsko triado.

Mirage IV po današnjih merilih ni več bombnik, ampak bi ga prej uvrstili v kategorijo lovskih bombnikov, tako po velikosti kot hitrosti in nosilnosti. V teh elementih ga danes prekašajo tudi zmogljivi enomotorni lovci, kot na primer F-16, pa tudi že mirage 2000 iz domače, Dassaultove »hiše«.

Konstruktorji so se zgledovali kar pri hišnem lovcu mirage III, na katerega spominja deltasto krilo s puščico kar 60°, prav tako tudi bočna polkrožna dovodnika zraka v motor s premičnim sredinskim konusom za spreminjanje količine dotoka zraka. Seveda je kar precej daljši od lovca rnirage III, ima dva motorja in dvočlansko posadko, ob tem pa, ker je bombnik, drugačno avioniko. Poudarjen je seveda njegov bombniški namen, od tod drugačen, kompleksnejši navigacijski sistem ter bombniški namerilnik.

Francozi so zasnovali zanimivo taktiko: bombniki naj bi delovali v parih, eden bi bil oborožen, drugi naj bi bil nekakšen leteči tanker in bi prvemu omogočal izvedbo naloge. Seveda so to vlogo v francoskih letalskih silah namenili letečim cisternam KC-135, vendar jih te ne bi mogle spremljati v vseh misijah.

Od skupaj izdelanih kar 62 letal so bombniške naloge namenili samo 36. V začetku so jih razdelili v tri polke, še naprej pa so se znotraj teh delili na tri skupine s po štirimi bombniki. Dva od teh štirih sta bila v neposredni pripravljenosti, naslednja dva pa razporejena zunaj oporišča. Za vzlet so jim pod trup namestili po osem startnih raket. Prav kmalu so jim odvzeli bombniške naloge in jih 12 modificirali v neoborožene izvidnike, opremljene s takrat sodobno opremo za elektronsko bojevanje, z IR opazovalnimi napravami, kamerami in vstran usmerjenim letalskim radarjem.

Francozi so v sedemdesetih letih pospešeno razvijali letalski taktični izstrelek ASMP z jedrsko bojno konico rušilne moči med 100 in 150 kt, izstrelek pa je imel dolet nad 100 km. Za lanska-nje tega taktičnega orožja so modificirali 18 miragev IV v standard Te mirage so še dodatno opremili z elektronsko opremo in vabami, elektronskimi motilniki ter radarskimi opozorilniki, nenazadnje so dodali še par dodatnih gorivnih rezervoarjev. Prvi so prišli v operativno rabo leta 1986, nato pa so v devetdesetih letih njihovo vlogo prevzeli sodobnejši miragei 2000N (dvosedi lovski bombniki, oznaka N pa pomeni prav nuclear-jedrski}.

Tehnični podatki:
Dassault mirage IV,
Francija

Tip: A-strateški bombnik, P – nosilec raketnih izstrelkov, R - izvidnik
Pogon: dva turboreakcijska motorja SNECMA atar 90 s po 7000 kg potiska pri dodatnem zgorevanju

Oborožitev:
Bombe:
- ena prostopadna jedrska bomba AN22 rušilne moči do 60 kt
- do 7.258 kg konvencionalnega bombniškega orožja
- jedrska manevrirna raketa ASMP

Izvidnik neoborožen

Uporabnica: Francija
Cena:  ni podatka


Nazaj