Francoski bombnik mirage IV, ki ga uvrščamo v kategorijo lahkih bombnikov, je nastal sredi šestdesetih let, ko si je Francija prizadevala priti ob bok tedanjima vojaškima in političnima supersilama ZDA in ZSSR. Francija je v tistem obdobju dobila balistične rakete z jedrsko konico za izstreljevanje iz kopenskih silosov, potem iz podmornic in naposled še nosilca jedrskega taktičnega orožja in tako postala članica najožjega kroga vojaških velesil z jedrsko triado.
Mirage IV po današnjih merilih ni več bombnik, ampak bi ga prej uvrstili v kategorijo lovskih bombnikov, tako po velikosti kot hitrosti in nosilnosti. V teh elementih ga danes prekašajo tudi zmogljivi enomotorni lovci, kot na primer F-16, pa tudi že mirage 2000 iz domače, Dassaultove »hiše«.
Konstruktorji so se zgledovali kar pri hišnem lovcu mirage III, na katerega spominja deltasto krilo s puščico kar 60°, prav tako tudi bočna polkrožna dovodnika zraka v motor s premičnim sredinskim konusom za spreminjanje količine dotoka zraka. Seveda je kar precej daljši od lovca rnirage III, ima dva motorja in dvočlansko posadko, ob tem pa, ker je bombnik, drugačno avioniko. Poudarjen je seveda njegov bombniški namen, od tod drugačen, kompleksnejši navigacijski sistem ter bombniški namerilnik.
Francozi so zasnovali zanimivo taktiko: bombniki naj bi delovali v parih, eden bi bil oborožen, drugi naj bi bil nekakšen leteči tanker in bi prvemu omogočal izvedbo naloge. Seveda so to vlogo v francoskih letalskih silah namenili letečim cisternam KC-135, vendar jih te ne bi mogle spremljati v vseh misijah.
Od skupaj izdelanih kar 62 letal so bombniške naloge namenili samo 36. V začetku so jih razdelili v tri polke, še naprej pa so se znotraj teh delili na tri skupine s po štirimi bombniki. Dva od teh štirih sta bila v neposredni pripravljenosti, naslednja dva pa razporejena zunaj oporišča. Za vzlet so jim pod trup namestili po osem startnih raket. Prav kmalu so jim odvzeli bombniške naloge in jih 12 modificirali v neoborožene izvidnike, opremljene s takrat sodobno opremo za elektronsko bojevanje, z IR opazovalnimi napravami, kamerami in vstran usmerjenim letalskim radarjem.
Francozi so v sedemdesetih letih pospešeno razvijali letalski taktični izstrelek ASMP z jedrsko bojno konico rušilne moči med 100 in 150 kt, izstrelek pa je imel dolet nad 100 km. Za lanska-nje tega taktičnega orožja so modificirali 18 miragev IV v standard Te mirage so še dodatno opremili z elektronsko opremo in vabami, elektronskimi motilniki ter radarskimi opozorilniki, nenazadnje so dodali še par dodatnih gorivnih rezervoarjev. Prvi so prišli v operativno rabo leta 1986, nato pa so v devetdesetih letih njihovo vlogo prevzeli sodobnejši miragei 2000N (dvosedi lovski bombniki, oznaka N pa pomeni prav nuclear-jedrski}.
Tehnični podatki:
Dassault mirage IV,
Francija
Tip: A-strateški bombnik, P – nosilec raketnih izstrelkov, R - izvidnik
Pogon: dva turboreakcijska motorja SNECMA atar 90 s po 7000 kg potiska pri dodatnem zgorevanju
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 11,88 m |
- površine | 78 m2 |
Trup | |
- dolžina | 23,5 m |
- višina | 5,41 m |
Mase: | |
- prazno | 14.500 kg |
- največja vzletna | 33.475 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- visoko | 2340 km/h / M = 2,2 |
- neprekinjeno | 1966 km/h / M =1,7 |
Vzpenjanje | |
- na 11.000 m | 4 min 15 s |
- največja višina | 20.000 m |
- taktični radij | 1240 km |
- dolet | 4000 km |
Oborožitev:
Bombe:
- ena prostopadna jedrska bomba AN22 rušilne moči do 60 kt
- do 7.258 kg konvencionalnega bombniškega orožja
- jedrska manevrirna raketa ASMP
Izvidnik neoborožen
Uporabnica: Francija
Cena: ni podatka
Nazaj