Enciklopedija

Prvikrat gre zasnovo za današnje napredno nadzvočno šolsko trenažno letalo in lahkega lovca mako iskati že v letu 1989 v Dornier/Aermacchijevi tehnološki študiji lastnosti, ki naj bi jih imelo šolsko letalo prihodnosti. Stiki med tema dvema snovalcema in proizvajalcema letalskih konstrukcij so bili prekinjeni, potem pa je usmeritev nadaljevala nemška Dasa samostojno. Potem so prvi rezultat prikazali na letalskem salonu v Seulu oktobra 1996 in zatrdili, da bodo z deli na prototipu začeli leto kasneje, v zraku pa naj bi bil potem leta 2000.

Nadaljevanje je sledilo v letu 1998, ko je Dasa (Deutsche Aerospace) začela s študijami rezultatov iz vetrovnika in pa s proučevanjem velikosti radarske slike letala. Slednji so bili zavidljivo dobri, saj je letalo dajalo presek enega kvadratnega metra na razdaljo 45 km. Dasa je takrat vzpostavila sodelovanje z Južno Korejo in Južno Afriki, kajti izpostavilo se je, da omenjeni državi potrebujeta kar okoli 150 takšnih letal in celo okoli 100 lahkih lovskih izvedenk. Za dobave so določili okviren termin, leto 2005. Južnoafriški Denel je potem istega leta predstavil model v realni velikosti na afriški letalski razstavi in ga označil z AT-2000, hkrati pa so ga nominirali v natečaj za lahko lovsko letalo v Južni Afriki (premagal ga je potem Saabov JAS-39 gripen). V Južni Koreji so vzpostavili sodelovanje s Hyundaiem, nesrečna okoliščina pa je bila, da je imel Samsung podobno sodelovanje s protežiranim ameriškim Lockheed Martinom, s katerim so zasnovali skupno šolsko letalo podobnih zmogljivosti KTX-2.

Naslednji zaplet so povzročile govorice in načrti o združitvi, potem sicer odpovedani, med britanskim BAe in nemško Dasa. V tej nemško-britanski združbi bi bil mako tekmec kar dvema, torej šolskemu hawku in večnamenskemu gripnu (ki ga BAE Systems trži za Saab).

Sledila je konsolidacija in nova prizadevanja vzbuditi zanimanje bodočih kupcev ter poiskati nove partnerje. Model v realni velikosti so prikazali v Parizu leta 1999, konec istega leta pa tudi podpisali sporazum z Združenimi arabskimi emirati o morebitnem sodelovanju v projektu.

Tudi sicer si v EADS nadejajo kar precej od projekta šolskega dvoseda za nadaljevalno šolanje in uvajanje v letenje z bojnimi letali pete generacije, zašli pa so v tekmo z morebitnim partnerjem znotraj EADS, italijanskim Aermacchijem (M-346). Naj bi bil pa prvi mako v zraku leta 2005 in v serijski proizvodnji potem v letih 2008/09. Vse skupaj kar nekaj kasneje, kot so sprva želeli in načrtovali.

Osnova, da so Nemci začeli projekt, je bilo predvidevanje, da bo svetovni trg v 25 letih po letu 2005 potreboval kar okoli 2500 letal podobnih zmogljivosti, namenjenih izpopolnjenemu šolanju pilotov in uvajanju v letenje z lovci ter izvajanju lovskih nalog. Zastavljeni cilji so visoki, hitrost naj bi presegla enoinpolkratno hitrost zvoka, nosil naj bi kar do 4.500 kg orožja v lahki lovski izvedenki. Veliko pove podatek o obremenitvah v manevru: +9 in –3g, kar je značilnost današnjih gibčnih in izjemno krmarljivih lovcev zadnje generacije. Zgradba letala je tudi sodobna, slaba radarska opaznost – stealth pa v ospredju. Veliko naj bi bilo kompozitnih materialov, krmarjenje računalniško z električnimi signali, avionika modularna, kokpit pa seveda kar se da sodoben z barvnimi zasloni s tekočimi kristali. Vanj naj bi vgrajevali različno elektronsko opremo in senzorje, v dvosedi šolski izvedenki bi bil lahko tudi brez radarja, v lahkolovski zagotovo ne, prav tako verjetno ne tudi v lahki izvidniški izvedenki.

Zanimiva je tudi izbira motorja, seveda varčnega in tihega, turboventilatorskega. Prvo opcijo predstavlja Eurojetov EJ2000, dodatno še General Electricov GE F414, naslednjo pa Snecmin motor M88. Torej so to motorji typhoona, F/A-18E/F in rafala!

Razvojni stroški so ocenjeni na milijardo evrov, konec devetdesetih let pa so načrtovali ceno od 16 do 20 milijonov dolarjev za letalo, ki se je po letu 2000 dvignila na realnejših 22 do 25 milijonov dolarjev.

Projekt MAKO so prekinili

Tehnični podatki:
EADS (DASA) mako

Tip: dvosedo dvomotorno napredno šolsko/uvajalno letalo, lahki lovec
Pogon: en turboventilatorski motor  General Electric F414 ali Eurojet 2000 ali Snecma M88 s 70 kN potiska v šolski in okoli 90 kN v lahki lovski izvedenki.

Mere:
Krila
- razpetina	8,25 m
- površina	25 m²
Trup
- dolžina	13,75 m
- višina	4,5 m
Mase:
- prazno(šolsko)	5800 kg
(lahki lovec)	6200 kg
- največja vzletna (šolsko)	8100 kg
(lahki lovec)	13.000 kg
Bojni tovor	4500 kg
Gorivo:
- šolsko	3000 kg
- lahki lovec	3300 kg
Zmogljivosti:
- največja hitrost	M = 1,5
- najmanjša hitrost
- največja višina	15.250 m
- začetno vzpenjanje
- koeficinet obremenitve g	+9/-3
- dolet	3700  km

 

Oborožitev (v lahki lovski različici):
- do skupaj 4500 kg
Rakete zrak-zrak:
- 4  AIM-9 sidewinder, IRIS-T ali ASRAAM
Rakete zrak-zemlja:
- 5 AGM-65 maverick- 2 protiladijski  - 4 lanserji nevodljivih raket
Bombe:
- 12 mk.82, 8 mk.83, 4 GBU16, 3 GBU 24
Drugo:
- 1 zabojnik z izvidniško opremo
- 2 raketi tipa taurus (manevrirna raketa)
- 3 dodatni gorivni rezervoarji s po 1.250 l

Uporabniki: ni


Nazaj