Zagotovo je intruder eno najstarejših operativnih letal na svetu, dolga pa je tudi njegova proizvodnja - vse od konca petdesetih let do praktično devetdesetih. Oba dosežka sta zagotovo rekordna in med poznanimi bojnimi letali si lahko nekaj podobnega obeta kvečjemu F-16. Začetki razvoja segajo v petdeseta leta, ko se je pojavila zahteva Korpusa mornariške pehote ZDA po bojnem letalu, sposobnem delovanja v slabših vremenskih razmerah in ponoči. Intruder se zdi na pogled bolj kot proizvod studijev Walta Disneya kot pa resnih letalskih snovalcev. Pa vendar, že sama leta proizvodnje in uporabe govorijo ravno nasprotno.
Takrat so bile v ospredju izkušnje iz minule korejske vojne, hoteli so primerno letalo za jurišne in bombniške naloge, obenem pa združljivo z uporabo na palubah letalonosilk. Slednje je postavljalo specifične zahteve, palubna bojna letala morajo imeti majhne vzletno-pristajalne hitrosti, kar narekuje posebno zasnovo kril, ki morajo ustvarjati dovolj vzgona in nasploh zagotavljati dobro krmarljivost. Predkrilca se raztezajo po celotnem sprednjem robu kril, ravno tako zakrilca vzdolž zadnjega roba, vrtenje je stvar krmarjenja s spojlerji. še bolj nenavadna je namestitev zračnih zavor, ki se razcepljata na obeh koncih kril. Značilna hitrost pristajanja na palubi letalonosilk je okoli
Intruderja so izdelovali v več verzijah, prva je bila A-6A, najbolj množično uporabljana v vietnamski vojni, ko so intruderji opravili okoli 35.000 bojnih nalog. Bili so opremljeni z digitalnim integriranim napadnim navigacijskim sistemom, ki pa je bil zelo drag in nezanesljiv. Deloval je v 35 odstotkih primerov, a kadar je, je deloval odlično. Celo v obdobju monsunov v Vietnamu, ko druga letala niso zmogla globokih prodorov. V akcijah nad to državo so Američani izgubili skupaj 65 intruderjev, od tega je bilo 47 palubnih, samo dve letali pa so jim sestrelili v zraku nasprotnikovi migi.
Za zoperstavljanje vietnamski raketni protiletalski obrambi so intruderje (v verziji A-6B) opremili za uničevanje radarskih naprav vietnamske zračne obrambe. Kasneje so nekaterim intruderjem vgradili infrardeče opazovalne naprave in TV naprave za nizko svetlobno jakost - to verzijo so označili z A-
Še pomembnejša inačica je bil EA-6A , letalo za elektronsko bojevanje. Izdelali so jih 19, potem pa verzijo zelo posodobili in nadgradili v izredno zmogljivo letalo EA-6B prowler.
Zadnja verzija intruderja je dobila oznako A-6E, uvedli pa so jo v letu 1971. Bistvene so bile predvsem izpopolnitve v elektroniki, dodali so nov radar, kasneje, v letu 1976, pa še nove namerilne naprave.
Intruderji so sodelovali tudi v zalivski vojni, kasneje pa tudi v operacijah nad BiH in konec devetdesetih let v napadih na ZRJ. Potem ko je bil (leta 1991) odpovedan program bojnega letala A-12, je bilo namreč jasno, da bodo intruderje uporabljali še vrsto let. Verjetno vse do uvedbe združenega taktičnega lovca, ki šele prihaja.
Palubne jurišnike A-6 intruder uporabljajo samo ZDA.
Danes je v uporabi približno 125 EA-6B prowlerjev. Predvidom leta 2009 naj bi jim začeli vgrajevati novo elektronsko opremo – podobno kakršna je danes v letalih F/A-
Tehnični podatki:
Grumman A-6 intruder
Tip: dvosedi palubni jurišnik
Pogon: dva turboreakcijska motorja Pratt&Whitney J52-P-8A s potiskom 2x4218 Kg
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 16,5 m |
- površina | 49,13 m2 |
Trup in repni del | |
- skupna dolžina | 16,69 m |
- višina | 4,93 m |
Mase: | |
- prazno | 12.132 kg |
- največja vzletna | 26.581 kg (na katapultu |
- tovor orožja | 8165 kg |
Gorivo: | |
- v notranjih rezervoarjih | 7230 kg |
- v zunanjih rezervoarjih | 4558 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost na | |
- majhni višini | 1043 km/h |
- največja višina | 14.480 m |
- vzpenjanje | 2322 m/s |
- dolet z orožjem | 1627 km |
Oborožitev:
· največji bojni tovor
· rakete zrak-zemlja harpoon, protiradarske HARM
V operativni rabi: ZDA
Kljub letom je A-6 še vedno privlačno letalo. Zasnovo trupa so uporabili še za gradnjo letala za elektronsko bojevanje EA-6 prowler in letečo cisterno KA-6.
Nazaj