Enciklopedija

Brez dvoma ima orjaško transportna letalo C-5 galaxy eno najbolj zanimivih razvojnih poti. Predvsem je imel izbor tega letala za vojaško rabo verjetno nadvse pomemben vpliv na razvoj civilnega potniškega in tovornega transporta. V okviru natečaja za CRHLS -letalski tovorni sistem za težko logistiko - je bil Lockheedov model L-500 izbran izmed treh ponujenih. Odpadla sta Douglas Aircraftov in Boeingov predlog. Slednji je potem bistveno vplival na letalski potniški transport, kajti iz Boeingovega predloga so konstruktorji - med njimi je imel še posebno mesto slovenski rojak iz Dobrove pri Ljubljani Joseph Sutter - Jože Suhadolc, izdelali do leta 2005, ko je vzletel Airbusov A380 največje potniško letalo B747 jumbo jet. No, s tem projektom so želeli Američani pridobiti dodatne zračno transportne zmogljivosti na strateški ravni, ki so jih dotlej opravljali s C-141 starlifterji.

V letu 1964 so začeli pri Lockheedu, Boeingu in Douglas Aircraftu s študijo parametrov za novo strateško transportno reakcijsko letalo. Zahteve so bile nedvoumne: transport zajetnih in težkih tovorov na medcelinske razdalje. Vzporedno so začeli pri petih proizvajalcih v ZDA s snovanjem ustreznih motorjev. Zahteva je bila jasna: ustrezen potisk, ki bi ob gospodarni porabi goriva potiskal novo transportno letalo do hitrosti, primerne reakcijskim letalom, vsekakor nad 900 km/h. Zmagovalec je postal Lockheedov model L-500. Leto dni po razpisu, torej 1965, so pregledali še ponujene rešitve proizvajalcev motorjev in se odločali med agregatoma z visokim obtočnim razmerjem proizvajalcev Pratt & Whitnejem in General Electricom.

Takratni državni sekretar za obrambo ZDA, finančnik Robert McNamara, je prvikrat uvedel obračunavanje projekta po realni ceni, torej celotni paket dobave. S podpisom pogodbe o dobavi se je proizvajalec obvezal poskrbeti za vse operativne sisteme letala. Šlo je torej za obdobje od začetnih raziskav, razvoja, ocenjevalnega obdobja in proizvodnje po fiksno določeni ceni. Davkoplačevalci so tako prvič dobili (skoraj) popoln razvid vseh stroškov z določenim obrambnim sistemom, podobno je bilo tudi s projektom General Dynamicsovega lovskega bombnika F-111. Kritike so bile silovite, letali sta razvneli pravo časopisno vojno, navsezadnje pa je državnikom uspelo upravičiti visoke izdatke za letali, ki naj bi Američanom zagotavljali ustrezne obrambne zmogljivosti.

Lockheedov C-5 je nastajal tudi s pomočjo britanskih konstruktorjev, ki še vedno slovijo po konstrukciji kril. Galaxy je seveda visokokrilec, puščica sprednjega roba krila je »klasičnih« 25°, konca kril pa sta spuščena za 5,5°.

Krila imajo prek celotne razpetine sprednjega roba predkrilca, na zadnjem robu pa so Fowlerjeva zakrilca v šestih sekcijah na vsakem krilu, na zunanjih delih še krilca. Na krilih pa še spojlerji. Rep je seveda T-oblike, vendar z dokaj neobičajno postavitvijo višinskih stabilizatorjev, katerih konca sta spuščena.

Prvo letalo je bilo izdelano v letu 1968 in je junija tega leta tudi prvič vzletelo (prav to je bilo dve leti kasneje izgubljeno v požaru na tleh). Letalskim silam ZDA so ga predstavili v letu 1969 v verziji C-5A, leto dni kasneje pa je bilo prvo že v operativni enoti, 437. zračnotransportnem polku v oporišču Charleston. Potem so istega leta odkrili pomanjkljivost na krilih - razpoke - in vsem galaxyjem so omejili nasilnost na 22.680 kg. Sledil je nujen postopek: v obdobju 1981-1987 so 77 letalom C-5A zamenjali krila! Pri tem so v zgradbi uporabili novo aluminijevo zlitino, ki je ob nastanku projekta še niso poznali.

Leta 1982 je iz proizvodnje prišla izboljšana različica C-5B, ki je vključevala tudi že vse izboljšave, potrebne na C-5A. Letalo je dobilo močnejše motorje, krilom so podaljšali življenjsko dobo, v kokpitu je bila novost Bendixov barvni vremenski radar, zatem trajni inercialni navigacijski sistem Delco, izboljšan je bil tudi sistem za avtomatsko letenje, po-vsem nov pa sistem za analizo okvar. Novo serijo so začeli proizvajati januarja 1986 in naročenih 50 galaxyjev dobavili do leta 1989. Še vedno so v uporabi v se-stavi Rezerve USAF.

Verzija C-5C je nekolika ovita v skrivnost, konec osemdesetih let so namreč dva C-5A modificirali. Namestili naj bi jima satelitske in vesoljske komponente, potniški del v zgornjem zadnjem delu pa so odstranili in namestili velika tovorna vrata. Tako so prišle govorice, da so letali uporabljali za prevoze zaupnih tovorovmed Lockheedovimi »smrdljivimi obrati« - Skunk Works v Kaliforniji in preizkusnim centrom v Groom Lakeu v Nevadi.

V kabini C-5 sedi šest mož, dva sta pilota. Posadka ima za počitek prostor s tremi ležišči, poleg tega pa je v zgornji potniški kabini - v obeh je izenačen zračni tlak - prostora še za 73 potnikov in dva, ki imata na skrbi tovor.

Tovorni del je veliko prostornejši, v nujnih operacijah gre vanj tudi do 270 vojakov, drugače je namenjen tovoru. Vanj gre tako 36 palet (za po 4.536 kg), ali pa na primer dva tanka abrams, kar sedem helikopterjev UH-1 huey in celo 74-tonski mobilni most KOV ZDA.

Prostornina tovornega prostora je kar petkrat večja od tiste v C-141 starlifterju. Galaxya poganjajo štirje pravzaprav kar orjaški motorji, vsak namreč meri v dolžino 8.2 m in ima premer vstopišča zraka 2,6 m, tehta pa kar 3583 kg. In potisk vsakega: celih 18.500 kg. C-5 galaxy je bil največji, dokler se nista pojavila najprej Antonov An-124 in zatem še An-225.

V načrtih za nadaljnje modernizacije sta v ospredju predvsem digitalizacija elektronske opreme in modularna tehnologija. Posodabljanje je in še vedno poteka v dveh fazah. V prvi fazi so modernizirali avioniko (AMP) in v drugi modernizirajo sisteme, motorje in nosilnost (RERP). Prvi prenovljeni C-5B so bili nared decembra 2002. Motor CF6 proizvede 22% več potiska kakor njegov predhodnik (240kN). To pomeni, da bo dolžina vzletne poti 30% krajša, povečala se je največja vzletna masa in podaljšal dolet letala. Letala, ki so bila deležna te prenove nosijo oznako C-5M super galaxy. V prihodnjih 40 letih naj bi ameriške letalske sile s to prenovo prihranile 20 milijard dolarjev. Prva prenova C-5M je bila končana 16. maja 2006, letalo pa je prvič poletelo 19. junija 2006. Tri testna letala C-5M so uspešno zaključila vsa testiranja avgusta 2008. Do konca letošnjega leta pa naj bi postali operativni. Letalom C-5A so posodobili le avioniko. Spomladi 2009 so zaključili obnovo petdesetega letala C-5, ki ga je dobilo rezervno poveljstvo 433. Airlift Winga iz Teksasa. Skupno naj bi obnovili kar 111 letal C-5. Obnova pa bo končana leta 2014. Konec leta 2009 je Pentagon odobril 344,3 milijonov dolarjev za nadaljevanje programa RERP, ki bo zajemalo obnovo nadaljnjih 15 letal C-5.




Tehnični podatki:
Lockheed C-5 galaxy
ZDA

Tip: strateški transporter
Pogon: štirje turboventilatorski motorji General Electric GE TF39GE-1C s po 191 kN (18.450 kg) potiska

Mere:
Krila
- razpetina	67,9 m
Trup
- dolžina	75,3 m
- višina (rep)	19,8 m
Tovorna kabina
- dolžina (s ploščadjo)	44,09 m
- širina	5,79 m
- višina	2,29 m
- prostornina	985 m3
- površina	213 m2
Zgornja sprednja kabina
- dolžina	11,99 m
- širina	4,20 m
- višina	2,29 m
- površina	50,17m2
- prostornina	116 m3
Zgornja zadnja kabina
- dolžina	18,20 m
- širina	3,96 m
- višina	2,29 m
- površina	72 m2
Mase:
- operativno	118.387 kg
- največja vzletna	346.500 kg
- tovor	130.950 kg
Gorivo:	150.815 kg
Zmogljivosti:
- največja hitrost	885 km/h
- največja višina	12.680 m
- vzletna steza	1768 m
- dolet (brez tovora)	10.270 km
- dolet (41 t tovora)	4725 km

Oborožitev: nima
Uporabnik: ZDA
Cena:163 4 milijona USD (C-5A), 167,7 milijona USD (C-5B)


Nazaj