Lockheedov trimotorni L-1011 je dobil ime tristar po tradicionalnem poimenovanju svojih potniških letal po zvezdah (orion, constellation in electra). Predpona tri pa je označila še eno, namreč da je opremljen s tremi motorji. Sprva so sicer načrtovali potniškega velikana le s parom motorjev, vendar so zaradi dodatnega potrebnega potiska na takrat obstoječih vzletnih stezah vgradili še tretji, repni motor. Pojavil se je v šestdeseti letih vzporedno z Douglasovim trimotornim, prav tako čezcelinskim DC-10. Zanj so v Rolls-Royceu razvijali takrat najsodobnejše motorje RB211, bilo pa je to ravno v letih največje finančne krize tega britanskega proizvajalca (bankrot) in to je pahnilo Lockheedove tri zvezde v podrejen položaj. Vsi strokovnjaki so si bili sicer enotni, da je L-1011 boljše in sodobnejše letalo za čezoceanske lete, toda družbe, ki so se sprva odločile zanj, so po nekajletnih težavah z razvojem motorjev prešle h konkurenci.Proizvodnjo so začeli v letu 1972, sklenili pa že leta 1983 po vsega 250 izdelanih letalih. Konec proizvodnje tristara je pomenil tudi konec Lockheedove proizvodnje potniških letal- V novem tisočletju se je ohranilo še okoli 70 letečih L-1011, ki pa jih vse hitreje nadomeščajo z novimi Airbusovimi in Boeingovimi modeli letal.
Tehnični podatki:
L-1011 tristar
ZDA
Tip: Lockheed Aviation
Proizvajalec: Douglas, ZDA
Posadka: 3
Potniški sedeži: 345
Pogon: trije turboventilatorski motorji Rolls-Royce RB211-22B/RB211-524B
| Mere: | L-1011-500 | |
| - dolžina | 54,2 m | 50,2 m |
| - višina | 18,88 m | 18,88 m |
| - razpetina kril | 47,35 m | 50,90 m |
| - površina kril | 321,5 m2 | 329 m2 |
| - tovorni prostor | 110,4 m3 | 120 m3 |
| Mase: | ||
| - največja vzletna | 195.044 kg | 225.000 kg |
| - pristajalna | 162.386 kg | 166.922 kg |
| - gorivo | 160.000 l | 213.600 l |
| Zmogljivosti: | ||
| - potovalna hitrost | 950 km/h | 965 km/h |
| - dolet | 5460 km | 8475 km |
Verzije:
Cena: /
Uporabniki: 250 izdelanih, leteli so v 17 družbah, največja operaterja sta bili ameriški Delta Airlines (63) in TWA (38). Delta jih je uporabljala še leta 2002, drugače pa letijo večinoma le še v manj znanih ameriških ter eksotičnih družbah. V Evropi jih je imel največ (23) British Airways. Tristara si je omislil tudi jordanski suveren, prav tako pa letijo tudi v barvah savdskoarabskih kraljevskih letalskih sil.


