Lockheed Martin, Boeing in Pratt & Whitney so izdelali lovca za 21. stoletje, najprej zamišljenega kot nadomestilo za Boeing/McDonnell Douglasovega F-
Razvijajo so ga več kot 17 let in je prvi v peti generaciji letal tako imenovane tehnologije stealth (radarsko slabo vidnih). F-22 ima že veliko bolj dognano obliko, za upravljanje pa je dokaj preprost, kar ravno niso bile odlike prejšnjih tipov letal te tehnologije, kot so Lockheed SR-71, F-117A night hawk (nočni sokol) in Northrop Grumman B-2A spirit (duh). Našteta letala imajo vsa po vrsti majhno radarsko sliko, vendar so to lahko dosegli le z zapleteno tehnologijo in predvsem na račun težav pri vzdrževanju, ki je izjemno zahtevno.
F-22 raptor (ujeda) je opremljen z dvema izrednima turboventilatorskima potisnikoma Pratt & Whitney F-119, ki brez dodatnega zgorevanja dosežeta potisk do
Začetek razvoja F-22 sega v obdobje pred več kot petindvajsetimi leti. Novembra 1981, šele pet let po ustanovitvi Prvega taktičnega lovskega polka, opremljenega z lovci F-15A eagle, so že začeli s študijami letala, s katerim bi nadomestili takrat daleč najzmogljivejše večnamensko bojno letalo. Američanom je bilo vse skupaj še pomembnejše, ko sta se pojavila Suhojev Su-27 "flanker" in Mig-29 "fulcrum", ki sta prvič vzletela v maju in oktobru 1977. Operativna sta sicer postala šele v osemdesetih, vendar sta kljub temu pomenila Američanom najresnejše opozorilo.
Ameriški davkoplačevalci so vseskozi mislili, tako so jih prepričevali, da je zahodna vojaška oprema boljša. Vendar so strokovni analitiki dobro vedeli: na področju aerodinamičnih dognanj in manevrskih lastnosti prednjačijo sovjetski konstruktorji.
Letalske sile ZDA so 8. oktobra 1985 izdale sedmim pogodbenikom zahtevo za izdelavo konceptualnega prikaza projekta. Temu postopku je zatem sledilo triletno ocenjevanje sedmih predlogov s preizkusi v vetrovniku, preizkušanjem ergonomičnih in drugih rešitev. Takratni sekretar za letalstvo Edward Aldridge je 31. oktobra 1986 javnost obvestil o izidu razpisa za prvo fazo projekta ATF (Advanced Tactical Fighter): Lockheed Martin, Boeing in General Dynamics bi izdelali dva prototipna YF-22A, povezava Northrop-McDonnell Douglas pa dva prototipa YF-23A. V oba prototipa obeh skupin proizvajalcev bi vgradili različne motorje. Junija 1986 so Letalske sile ZDA dodelile pogodbo Pratt & Whitneyu za razvoj motorja YF119-PW-
Novo lovsko letalo naj bi imelo karseda majhno radarsko sliko, sposobnost tako imenovanega supermanevriranja pri hitrosti okoli Machovega števila
Med obema kandidatoma je bil izbran Lockheed Martinov predlog YF-22 (v sodelovanju z Boeingom) in začelo se je. Poleti 1990 so v Lockheedovi kalifornijski tovarni Palmdale predstavili prvega YF-22A (PAV-1), ki sta ga poganjala dva General Electricova turboventilatorska motorja YF-120-GE-100. Drugi prototip PAV-2 je poganjal YF-119-PW-100, poizkusi z njim pa so se neslavno končali 25. aprila 1992, ko se je letalo zrušilo na stezo v letalski bazi Edwards.
Prvo predserijsko letalo (4001) so začeli sestavljati 27. junija 1995, nekaj tednov kasneje pa so sklenili poizkuse v vetrovnikih. Javno so ga potem prvič prikazali v Marietti šele 9. aprila
Aprila 1998 so Letalske sile ZDA postavile nov urnik proizvodnje lovcev F-
Njegovo bistveno orožje se skriva v trupu, kjer nosi štiri ali šest raket srednjega dosega AIM-120, dve raketi kratkega dosega AIM-
V letu 2006 so se v ZDA okrepile politične zahteve po sprostitvi zakona o prodaji nekaterih oborožitvenih vojaških sistemov tujini. Konkretno so povezane z možnostjo prodaje najnovejšega bojnega letala F-22A raptor Japonski in Južni Koreji. Posel bi učinkovito zapolnil vrzel v proizvodnji tega izjemnega taktičnega lovca.
Ameriška vojska je naročila 188 letal in kakor kaže se bo ta številka tu tudi ustavila. Ameriška vlada se je namreč odločila, da ne bo več naročala tega superiornega lovca-prestreznika. Do julija 2009 so izdelali nekaj več kot 140 letal F-22 raptor. V simulacijah bojev z F-15, F-16 in F-18 so raptorji 'sovražnike' dobesedno razbili; čeprav jih je bilo desetkrat manj so uničili vse brez ene same izgube.
Pri proizvodnji letala po podatkih LM sodeluje 25.000 ljudi, posredno pa še 70.000. Namesto F-22 bo ameriška vojska kupila 2400 letal JSF F-35. Cena posameznega rapotorja je 250 milijonov dolarjev zaradi prepovedi kongresa pa teh letal ne morejo izvažati. Zadnjega F-22 so izdelali 13. decembra 2011.
Novembra 2010 je na Aljaski strmoglavil F-22 pilot pa se je ubil. Mnogi piloti so se začeli pritoževati nad pomanjkanjem kisika med letenjem na visokih višinah in slabostjo ter glavoboli. USAF je pilotom raptorjev odredil letenje na nižjih višinah. Težave so se klub temu nadaljevala zato je Pentagon v maju 2011 prizemljil vsa letala F-22. Letala so ostala prizemljena leto dni, a težav z hipoksijo niso rešili. Našli niso niti vzroka za njen pojav, kar USAF povzroča velike preglavice.
Maja 2012 so raptorje namestili v vojaški bazi Al Dhafra v UAE. Manever, ki je namenjen zastraševanju Irana, ki naj bi razvijal balistične rakete dolgega dosega in jedrsko orožje ter s tem destabiliziral varnostno situacijo v regiji.
Tehnični podatki:
Lockheed Martin/Boeing F-22 raptor
ZDA
Tip: enosedi prestreznik
Pogon: dva turboventilatorska motorja P&W F119-100 s potiskom
Mere: | |
- dolžina | 18,92 m |
- višina | |
- razpetina kril | 13,56 m |
- površina kril | 78 m2 |
Mase: | |
- prazno | 14.515 kg |
- največja vzletna | 24.950 kg |
- gorivo | 9096 l |
Zmogljivosti: | |
- hitrost | |
- potovalna | M = 1,5 |
- največja | M = 2 |
- dolet | nad |
Oborožitev:
- top
V operativni rabi: ZDA
Cena: 200 mio dolarjev (2012)
Nazaj