Enciklopedija

Po več kot dveh desetletjih operativne uporabe lovcev F-15 so izbrali njihovega naslednika. Zahteve Letalskih sil ZDA so bile izredne: hoteli so gibčno in manevrsko zelo zmogljivo letalo, ki bi doseglo nadzvočno hitrost pri normalnem režimu delovanja motorjev, torej brez dodatnega zgorevanja, povrhu vsega naj bi bilo še radarsko slabo opazno. Na natečaju so izbrali Lockheedov predlog izpopolnjenega taktičnega lovca F-22. Novi lovec je nekaj centimetrov daljši kot F-15, k še boljšim manevrskim zmogljivostim naj bi v marsičem pripomogel tudi usmerjeni potisk obeh motorjev.

Lockheed Martin, Boeing in Pratt & Whitney so izdelali lovca za 21. stoletje, najprej zamišljenega kot nadomestilo za Boeing/McDonnell Douglasovega F-15C eagla. Cilj je bil bojno letalo z velikimi zmogljivostmi in sposobnostmi, ki naj mu ne bi bilo para najmanj dve desetletji. Z F-22 ponujajo proizvajalci Letalskim silam ZDA revolucionarne možnosti ne samo v nadzorovanju zračnega prostora, pač pa tudi v zagotavljanju vsesplošne premoči svojim in prijateljskih silam v zraku in na zemlji.

Razvijajo so ga več kot 17 let in je prvi v peti generaciji letal tako imenovane tehnologije stealth (radarsko slabo vidnih). F-22 ima že veliko bolj dognano obliko, za upravljanje pa je dokaj preprost, kar ravno niso bile odlike prejšnjih tipov letal te tehnologije, kot so Lockheed SR-71, F-117A night hawk (nočni sokol) in Northrop Grumman B-2A spirit (duh). Našteta letala imajo vsa po vrsti majhno radarsko sliko, vendar so to lahko dosegli le z zapleteno tehnologijo in predvsem na račun težav pri vzdrževanju, ki je izjemno zahtevno.

F-22 raptor (ujeda) je opremljen z dvema izrednima turboventilatorskima potisnikoma Pratt & Whitney F-119, ki brez dodatnega zgorevanja dosežeta potisk do 16.075 kg. Z dvodimenzionalnimi usmerjenimi šobami za usmerjanje potiska dosega izredne manevrske zmogljivosti. Ob vseh teh zmogljivostih so morali konstruktorji zadostiti še eni bistveni zahtevi: zagotoviti relativno preprosto in dokaj ceneno vzdrževanje.

Začetek razvoja F-22 sega v obdobje pred več kot petindvajsetimi leti. Novembra 1981, šele pet let po ustanovitvi Prvega taktičnega lovskega polka, opremljenega z lovci F-15A eagle, so že začeli s študijami letala, s katerim bi nadomestili takrat daleč najzmogljivejše večnamensko bojno letalo. Američanom je bilo vse skupaj še pomembnejše, ko sta se pojavila Suhojev Su-27 "flanker" in Mig-29 "fulcrum", ki sta prvič vzletela v maju in oktobru 1977. Operativna sta sicer postala šele v osemdesetih, vendar sta kljub temu pomenila Američanom najresnejše opozorilo.

Ameriški davkoplačevalci so vseskozi mislili, tako so jih prepričevali, da je zahodna vojaška oprema boljša. Vendar so strokovni analitiki dobro vedeli: na področju aerodinamičnih dognanj in manevrskih lastnosti prednjačijo sovjetski konstruktorji.

Letalske sile ZDA so 8. oktobra 1985 izdale sedmim pogodbenikom zahtevo za izdelavo konceptualnega prikaza projekta. Temu postopku je  zatem sledilo triletno ocenjevanje sedmih predlogov s preizkusi v vetrovniku, preizkušanjem ergonomičnih in drugih rešitev. Takratni sekretar za letalstvo Edward Aldridge je 31. oktobra 1986 javnost obvestil o izidu razpisa za prvo fazo projekta ATF (Advanced Tactical Fighter): Lockheed Martin, Boeing in General Dynamics bi izdelali dva prototipna YF-22A, povezava Northrop-McDonnell Douglas pa dva prototipa YF-23A. V oba prototipa obeh skupin proizvajalcev bi vgradili različne motorje. Junija 1986 so Letalske sile ZDA dodelile pogodbo Pratt & Whitneyu za razvoj motorja YF119-PW-100 in General Electricu za YF120-GE-100. To so bili še časi, ko so Letalske sile ZDA načrtovale nabavo 750 letal po ceni 35 milijonov USD za vsakega (po vrednosti dolarja iz leta 1985), ki naj bi jih začeli dobavljati v letu  1993 in bi postali operativni, torej bojno sposobni, konec leta 1995.

Novo lovsko letalo naj bi imelo karseda majhno radarsko sliko, sposobnost tako imenovanega supermanevriranja pri hitrosti okoli Machovega števila 1,5 in delne zmogljivosti STOL z vzletom in pristankom na manj kot 610 metrih mokre vzletno-pristajalne steze. Letalske sile ZDA so vsekakor hotele letalo, ki bi bilo kos predvidenim nevarnostim 21. stoletja, jasno pa bi bilo treba pri tem uravnotežiti nekatere tehnologije.

Med obema kandidatoma je bil izbran Lockheed Martinov predlog YF-22 (v sodelovanju z Boeingom) in začelo se je. Poleti 1990 so v  Lockheedovi kalifornijski tovarni Palmdale predstavili prvega YF-22A (PAV-1), ki sta ga poganjala dva General Electricova turboventilatorska motorja YF-120-GE-100. Drugi prototip PAV-2 je poganjal YF-119-PW-100, poizkusi  z njim pa so se neslavno končali 25. aprila 1992, ko se je letalo zrušilo na stezo v letalski bazi Edwards.

Prvo predserijsko letalo (4001) so začeli sestavljati 27. junija 1995, nekaj tednov kasneje pa so sklenili poizkuse v vetrovnikih. Javno so ga potem prvič prikazali v Marietti šele 9. aprila 1997 in mu nadeli uradno ime raptor (ujeda).

Aprila 1998 so Letalske sile ZDA postavile nov urnik proizvodnje lovcev F-22 in število naročenih raptorjev zmanjšale s 442 na 339 v trinajstih letnih partijah. Prvega raptorja so predali v operativno uporabo 325. lovski eskadrilji 29. septembra 2003. Enoto so popolnili v 20 mesecih in je danes popolnoma operativna in izvaja naloge nadzora zračnega prostora nad Atlantikom in Mehiškim zalivom. Vse naročene F-22 naj bi izdelali do leta 2013.

Njegovo bistveno orožje se skriva v trupu, kjer nosi štiri ali šest raket srednjega dosega AIM-120, dve raketi kratkega dosega AIM-9 in top 20 mm.

V letu 2006 so se v ZDA okrepile politične zahteve po sprostitvi zakona o prodaji nekaterih oborožitvenih vojaških sistemov tujini. Konkretno so povezane z možnostjo prodaje najnovejšega bojnega letala F-22A raptor Japonski in Južni Koreji. Posel bi učinkovito zapolnil vrzel v proizvodnji tega izjemnega taktičnega lovca.

Ameriška vojska je naročila 188 letal in kakor kaže se bo ta številka tu tudi ustavila. Ameriška vlada se je namreč odločila, da ne bo več naročala tega superiornega lovca-prestreznika. Do julija 2009 so izdelali nekaj več kot 140 letal F-22 raptor. V simulacijah bojev z F-15, F-16 in F-18 so raptorji 'sovražnike' dobesedno razbili; čeprav jih je bilo desetkrat manj so uničili vse brez ene same izgube.

Pri proizvodnji letala po podatkih LM sodeluje 25.000 ljudi, posredno pa še 70.000. Namesto F-22 bo ameriška vojska kupila 2400 letal JSF F-35.  Cena posameznega rapotorja je 250 milijonov dolarjev zaradi prepovedi kongresa pa teh letal ne morejo izvažati. Zadnjega F-22 so izdelali 13. decembra 2011.

Novembra 2010 je na Aljaski strmoglavil F-22 pilot pa se je ubil. Mnogi piloti so se začeli pritoževati nad pomanjkanjem kisika med letenjem na visokih višinah in slabostjo ter glavoboli. USAF je pilotom raptorjev odredil letenje na nižjih višinah. Težave so se klub temu nadaljevala zato je Pentagon v maju 2011 prizemljil vsa letala F-22. Letala so ostala prizemljena leto dni, a težav z hipoksijo niso rešili. Našli niso niti vzroka za njen pojav, kar USAF povzroča velike preglavice.

Maja 2012 so raptorje namestili v vojaški bazi Al Dhafra v UAE. Manever, ki je namenjen zastraševanju Irana, ki naj bi razvijal balistične rakete dolgega dosega in jedrsko orožje ter s tem destabiliziral varnostno situacijo v regiji.

Tehnični podatki:
Lockheed Martin/Boeing F-22 raptor
ZDA

Tip: enosedi prestreznik
Pogon: dva turboventilatorska motorja P&W F119-100 s potiskom 16.070 kg

Mere:
- dolžina	18,92 m
- višina
- razpetina kril	13,56 m
- površina kril	78 m2
Mase:
- prazno	14.515 kg
- največja vzletna	24.950 kg
- gorivo	9096 l
Zmogljivosti:
- hitrost
- potovalna	M = 1,5
- največja	M = 2
- dolet	nad 3200 km

 

Oborožitev:
- top 20 mm
- rakete zrak-zrak AIM-120 AMRAAM, AIM-9 sidewinder
V operativni rabi: ZDA
Cena: 200 mio dolarjev (2012)


Nazaj