Enciklopedija

Lockheed Martin je s svojimi »smrdljivimi delavnicami« »Skunk Works« vedno pomenil nekakšen tehnološki korak pred drugimi, včasih celo več. Morda bi ga po tej plati lahko v ZDA primerjali še z Northrop-Grummanom, čeprav tudi ostali niso zaostajali. Pa vendar. Začelo se je zanimivo, v začetku sedemdesetih let so v ZDA začeli s programom Have Blue, vendar Lockheed Martin sprva ni kanil sodelovati. Potem pa so se leta 1973 nenadoma znašli kot zmagovalci natečaja in dobili pogodbo, vredno 30 milijonov dolarjev. Zmago so odnesli na račun uporabe radarsko absorpcijskih materialov (RAM) in zanimive konstrukcije iz plošč.

Demonstrator Have Blue je bil potem zgrajen leta 1975, razvoj F-117A pa so začeli v letu 1978. Prvi polet je sledil tri leta kasneje, kar do leta 1988 pa je Američanom uspevalo oviti to prvo letalo stealth tehnologije v tančico skrivnosti. Predstavitev javnosti je pomenila presenečenje, čeprav so nekateri, na primer ameriški sekretar za obrambo Harold Brown, napovedali to ameriško tehnologijo, ki naj bi je ne mogel odkriti noben radarski sistem zračne obrambe.

Površine in robovi so konstruirani tako, da v kar največji meri odbijajo radarske preiskovalne žarke proč od radarskega sprejemnika. Vsi potrebni robovi - pri vratcih in vetrobranskem steklu na primer - so nazobčani prav zaradi radarskega odboja. Zgradba je pretežno iz aluminijevih zlitin, najobčutljivejši robovi in površine pa so iz titanovih zlitin, vse zunanje površine so seveda prevlečene z radarska absorpcijskimi materiali. Radarska slika tega letala meri nekako med 10 in 100 cm². Prednji robovi krila so zelo ostri, prav tako repni, zadnji rob je v obliki dvojnega W brez vsakih dodatkov za povečevanje vzgona. Ne preveč značilna je tudi konstrukcija repnih vertkalnih stabilizatorjev, ki sta v obliki črke V. S tema krmilnima površinama pilot krmari letalo po smeri.Vstopišči zraka sta, tako kot kasneje pri letečem krilu B-2 spirit, na gornji površini krila, pokriva pa ju rešetka. Izpušni šobi sta pravokotni, široki in ozki pred zadnji robom krila. Potisni curek vročega zraka se dodobra premeša s hladnim in tako zmanjšuje toplotno sliko.

Nenavadna konstrukcija je v tolikšni meri podrejena zmanjšani radarski opaznosti, da so temu podrejene tudi vse druge zmogljivosti. Na primer kar dostojna hitrost v pristajanju, ki krepko presega 300 km/h, po presoji med 330 in 350 km/h, zaradi česar pristaja s pomočjo padala. Letalo ima samo krilca, ne pa tudi zakrilc, ki bi upočasnjevala hitrost pri pristajanju. Kakšnih super manevrov in krmarljivosti to letalo ne prenese.

F-117 night hawk, označevali pa so ga tudi z različnimi drugimi imeni, kot sta Fresbee ali Wobbly Goblin, je zanimiv zaradi še enega dejstva. Zanj namreč nimajo dvosede verzije, na kateri bi se piloti prešolali za letenje. To opravijo na posebno urejenem T-3B talon, Krst pilota v F-117A je torej res pravi krst. Prvi pa ga je krstil Hal Farley v bazi Groom Lake v Nevadi 18. junija 1981.

Pilotu je v veliko pomoč taktični računalnik IBM AF-102, v katerega vnesejo podatke za nalogo že pred vzletom, kar skupaj z navigacijskim delom in krmilnim sklopom predstavlja enovit sistem avtomatskega upravljanja letala.

Letalo nima vgrajenega navigacijskega in namerilnega radarja, ki bi ga izdajalo. Opremljen pa je z IR napravo za opazovanje prednje sfere in enaka napravo za opazovanje spodnje sfere z laserskim označevalcem ciljev. Sistem za zajemanje in označevanje ciljev (IRADS) je integriran s sistemom orožja. Pilot dobi podatek o cilju na polprosojni EO kazalnik (HUD), najprej z IR naprave za sprednjo sfero, potem je na vrsti izbira orožja in odmet ali izstrelitev.

Skupaj so jih izdelali 59, serijska proizvodnja se je začela leta 1982, potem pa so jih dobavljali vse do leta 1990, nekako po 8 na leto. V nesrečah in nezgodah (dva že v prototipni izvedbi) so jih izgubili sedem. Sicer so F-117A prvič uporabili v bojni akciji v Panami leta 1989, potem pa so ti bombniki odigrali veliko vlogo v koalicijskem napadu sil na Irak leta 1991. F-117A so predstavljali udarno pest tudi v napadih zavezniških sil na ZR Jugoslavijo leta 1999, v četrtem dnevu napadov, na večer 27. marca 1999 pri vasi Budžanovci je zračna obramba sestrelila enega od F-177A, kar je prva (in edina) »žrtev« med letali tehnologije stealth do-slej »padla v boju«.

Januarja 2004 so uspešno preskusili uporabo JDAM bombe. Gre za natančno vodljivo orožje, ki ga upravlja posodobljen software Block II v letalu.

Tehnični podatki:
Lockheed Martin F-117A night hawk,
ZDA

Tip: bombnik tehnologije stealth (tehnologija slabe radarske opaznosti)
Pogon: dva turboventilatorska motorja General Electric F404-F1D1 S po 48 kN potiska brez dodatnega zgorevanja

Oborožitev: skupaj    2270 kg
Bombe
- dve mk84
- dve GBU-10 paveway1, ravno toliko GBU-12 in GBU-27
- dve BLU 109, dve WCDM ali dve mk 61
Uporabniki: ZDA
Cena: 42,6 milijonov USD (leta 1988)


Nazaj