Lockheed Martin je s svojimi »smrdljivimi delavnicami« »Skunk Works« vedno pomenil nekakšen tehnološki korak pred drugimi, včasih celo več. Morda bi ga po tej plati lahko v ZDA primerjali še z Northrop-Grummanom, čeprav tudi ostali niso zaostajali. Pa vendar. Začelo se je zanimivo, v začetku sedemdesetih let so v ZDA začeli s programom Have Blue, vendar Lockheed Martin sprva ni kanil sodelovati. Potem pa so se leta 1973 nenadoma znašli kot zmagovalci natečaja in dobili pogodbo, vredno 30 milijonov dolarjev. Zmago so odnesli na račun uporabe radarsko absorpcijskih materialov (RAM) in zanimive konstrukcije iz plošč.
Demonstrator Have Blue je bil potem zgrajen leta 1975, razvoj F-117A pa so začeli v letu 1978. Prvi polet je sledil tri leta kasneje, kar do leta 1988 pa je Američanom uspevalo oviti to prvo letalo stealth tehnologije v tančico skrivnosti. Predstavitev javnosti je pomenila presenečenje, čeprav so nekateri, na primer ameriški sekretar za obrambo Harold Brown, napovedali to ameriško tehnologijo, ki naj bi je ne mogel odkriti noben radarski sistem zračne obrambe.
Površine in robovi so konstruirani tako, da v kar največji meri odbijajo radarske preiskovalne žarke proč od radarskega sprejemnika. Vsi potrebni robovi - pri vratcih in vetrobranskem steklu na primer - so nazobčani prav zaradi radarskega odboja. Zgradba je pretežno iz aluminijevih zlitin, najobčutljivejši robovi in površine pa so iz titanovih zlitin, vse zunanje površine so seveda prevlečene z radarska absorpcijskimi materiali. Radarska slika tega letala meri nekako med
Nenavadna konstrukcija je v tolikšni meri podrejena zmanjšani radarski opaznosti, da so temu podrejene tudi vse druge zmogljivosti. Na primer kar dostojna hitrost v pristajanju, ki krepko presega
F-117 night hawk, označevali pa so ga tudi z različnimi drugimi imeni, kot sta Fresbee ali Wobbly Goblin, je zanimiv zaradi še enega dejstva. Zanj namreč nimajo dvosede verzije, na kateri bi se piloti prešolali za letenje. To opravijo na posebno urejenem T-3B talon, Krst pilota v F-117A je torej res pravi krst. Prvi pa ga je krstil Hal Farley v bazi Groom Lake v Nevadi 18. junija 1981.
Pilotu je v veliko pomoč taktični računalnik IBM AF-102, v katerega vnesejo podatke za nalogo že pred vzletom, kar skupaj z navigacijskim delom in krmilnim sklopom predstavlja enovit sistem avtomatskega upravljanja letala.
Letalo nima vgrajenega navigacijskega in namerilnega radarja, ki bi ga izdajalo. Opremljen pa je z IR napravo za opazovanje prednje sfere in enaka napravo za opazovanje spodnje sfere z laserskim označevalcem ciljev. Sistem za zajemanje in označevanje ciljev (IRADS) je integriran s sistemom orožja. Pilot dobi podatek o cilju na polprosojni EO kazalnik (HUD), najprej z IR naprave za sprednjo sfero, potem je na vrsti izbira orožja in odmet ali izstrelitev.
Skupaj so jih izdelali 59, serijska proizvodnja se je začela leta 1982, potem pa so jih dobavljali vse do leta 1990, nekako po 8 na leto. V nesrečah in nezgodah (dva že v prototipni izvedbi) so jih izgubili sedem. Sicer so F-117A prvič uporabili v bojni akciji v Panami leta 1989, potem pa so ti bombniki odigrali veliko vlogo v koalicijskem napadu sil na Irak leta 1991. F-117A so predstavljali udarno pest tudi v napadih zavezniških sil na ZR Jugoslavijo leta 1999, v četrtem dnevu napadov, na večer 27. marca 1999 pri vasi Budžanovci je zračna obramba sestrelila enega od F-177A, kar je prva (in edina) »žrtev« med letali tehnologije stealth do-slej »padla v boju«.
Januarja 2004 so uspešno preskusili uporabo JDAM bombe. Gre za natančno vodljivo orožje, ki ga upravlja posodobljen software Block II v letalu.
Tehnični podatki:
Lockheed Martin F-117A night hawk,
ZDA
Tip: bombnik tehnologije stealth (tehnologija slabe radarske opaznosti)
Pogon: dva turboventilatorska motorja General Electric F404-F1D1 S po 48 kN potiska brez dodatnega zgorevanja
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 13,20 m |
- puščica krila | 67° 30' |
- površina | 106 m2 |
Trup | |
- dolžina | 19,4 m |
- višina | 3,9 m |
Mase: | |
- prazno | 13400 kg |
- največja vzletna | 23.814 kg |
- bojni tovor | 2270 kg |
- gorivo | 7747 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 1040 km/h (M = 0,9) |
- dolet | 2100 km |
Oborožitev: skupaj
- dve mk84
- dve GBU-10 paveway1, ravno toliko GBU-
- dve BLU 109, dve WCDM ali dve mk 61
Uporabniki: ZDA
Cena: 42,6 milijonov USD (leta 1988)
Nazaj