Enciklopedija

čŒrna ptica je doslej najhitrejše letala na svetu in ta podatek drži že kar štiri desetletja. Vendar SR-71 nima samo tega naj, zagotovo je tudi najdražje letalo, kajti vsaka misija je po ceni primerljiva skorajda z vesoljsko. Izhaja iz manjšega A-12, slednji pa iz prestreznika velikega dosega YF-12; ta dva sta bila oba enoseda. čŒrna ptica pa je dvosed, poleg pilota je v posadki še izvidnik ali operater izvidniških sistemov. Sedita v ločenih kabinah pod skupnim pokrovom. Večina zgradbe letala je iz titana in drugih toplotno vzdržljivih materialov. Praktično pa noben material in nobena tekočina na tem letalu ni standardna. Tudi gorivo ne, kerozin za to letalo ima oznako JP-7, da o še danes kar precej skrivnostnih motorjih sploh ne govorimo.

čŒrne ptice so dostikrat delovale z različnih letalskih oporišč na različnih koncih sveta, saj vseh nalog niso mogle opravljati z matičnega letališča v Bealu v Kaliforniji. Prav vse naloge so zavite v skrivnost, natančno načrtovane, pod drobnogledi specialnih procedur. Med letom nosita pilot in izvidnik astronavtski obleki. Tudi sam let poteka tako, da je letalo čim manj opazno nasprotnikovim radarjem. Sicer pa je SR-71 nekako predhodnik letal tehnologije slabe radarske opaznosti - stealth. Deloma gre to na račun oblike, deloma pa na račun zelo unikatnega premaza letala, sestavljenega pravzaprav iz milijard mikroskopskih jeklenih kroglic, kar tvori prevodni film, ki zmanjšuje radarski odboj. Nekaj časa so SR-71 nosili na hrbtu brezpilotno vodljivo letalce, ki je potem preletavalo najnevarnejše cone, SR-71 pa je deloval kot podatkovni vezni člen za digitalne posnetke in elektronske informacijske signale. Kot je znano, naj bi ta letalca s trikratno hitrostjo zvoka zatem nosili le še bombniki B-52.

Podrobnosti o izvidniških senzorjih na SR-71 so bolj ali manj prikrite, dejstva pa je, da so v črno ptico vgradili vrsto zelo zmogljivih optičnih kamer IR in drugih izvidniških naprav, s katerimi lahko v eni uri pokrije območje kar 207.000 km².

Natančna črkovna oznaka izvidnika je sicer RS, vendar se je ameriški predsednik Lyndon Johnson pri predstavitvi letala javnosti zmotil in izgovoril SR, kar je potem ostalo za večno. Isti predsednik je zamenjal že predhodnika, letalo A-12, in ga imenoval A-11, posledic, razen zmešnjave in ugibanj, pa ni bilo. To da vse skupaj je vendarle malo zavito v temo in daje stvari malce vedno vznemirljivega vohunskega pridiha. Načrtovali so skupaj 31 letal, dva od teh so spremenili v tandemska trenažerja za prešolanje posadk. Dvignjeni inštruktorjev sedež povzroča tolikšen upor, da je hitrost kar nekaj manjša kot pri operativnem SR-71. Nekdaj naj bi vsako od letal naletelo letno okoli 200 ur, a že dolgo ne več, saj so poleti izjemno dragi. Tudi zaradi tega so črne ptice že nekajkrat upokojevali in konzervirali, vendar jih znova in znova spet spravljajo v pogon. Očitno jim dela ni zmanjkalo.

Motor je pravzaprav največja skrivnost tega letala. Gre za kombinirani statoturboreakcijski pogonski agregat, ki na majhnih višinah in pri nizkih hitrostih deluje kot reakcijski motor, na velikih višinah pa kot pulzorski nabojni motor, t.i. ram jet. Skrivnosti doslej ni uspelo odgrniti še nikomur in tako veliko hitrostnih rekordov ostaja še naprej v lasti (eksotične) črne ptice.

Tehnične lastnosti:
Lockheed SR-71 blackbird,
ZDA

Tip: strateški izvidnik
Pogon: dva statoturboteakcijska motorja Pratt & Whitney J58-1 (JT1D-20B) s po 14.742 kg potiska

Oborožitev: nima
Uporabnik: ZDA(USAF)
Cena:  ni podatka


Nazaj