Enciklopedija

Palubno letalo za zgodnje odkrivanje in opozarjanje E-2C hawkeye se je znašlo na letalonosilkah Vojne mornarice ZDA sredi šestdesetih let. Ob nastanku je bilo dovolj kompaktno, ustrezalo je zahtevam po zmogljivostih EAW - zgodnjega odkrivanja in opozarjanja, hkrati pa je imelo ustrezno ceno. Nekaj več težav sta imela združena proizvajalca Northrop in Grumman pri prilagoditvi tega dokaj specializiranega letala za potencialne kupce iz tujine, ki so hoteli letalo s temi zmogljivostmi, vendar za kopenska letališča. Resda je moč za uporabo na kopenskih letališčih zasnovati primernejše letalo, vendar takšnega, ustreznega letala preprosto ob svojem času, v šestdesetih letih, ni bilo. In tudi ne kasneje. Naposled si le redko katera država lahko privošči E-3 sentryja.

E-2 nosi tri osnovne senzorje, potrebne letalskemu polku na letalonosilki: radar, napravo za identificiranje lasten-tuj in pasivni detekcijski sistem. Podatki iz teh senzorjev napajajo večnamenski računalnik, ki potem informacije obdela, zazna in analizira nevarnost, zatem pa nadzoruje reakcije, usmerjene proti ciljem v zraku in na morski površini. Hawkeyi neposredno usmerjajo prestreznike, v bližnji preteklosti pa tudi lovske bombnike F-14 tomcat, proti potencialnim napadalcem.

To je preprosto in hitro opisana dejavnost tega zračnega nadzornika, ki bdi nad varnostjo ameriških letalonosilk in vsega, kar je na njih. Ponavadi je to kar okoli 80 letal in helikopterjev ter 5000 in več članov posadke, ob tem pa še spremljevalna skupina rušilcev, fregat in drugih ladij.

E-2 je v času nastanka pomenil svojevrstno rešitev namestitve radarja, kakršne takrat še niso poznali. Kasneje pač, uporabili so jo na doslej najbolj znamenitem in kompleksnem letalu za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor ter usmerjanje, E-3 sentry. Veliko vrtljivo radarsko anteno so s posebno konstrukcijo namestili na hrbet letala. Antena se v kupoli zavrti vsakih 10 sekund, radar pa tako vidi z višine 9.100 m površino kar v premeru 480 km. Deset let je to nalogo opravljal radar APS-96, ki so ga kasneje zamenjali z napravo APS-125 z večjo ločljivostjo in boljšim zaznavanjem tako nad vodo kot nad kopnim. Verzijo hawkeye so tako iz E-2B preoznačili v E-2C, po letu 1973 pa so bile to oči in ušesa flot Vojne mornarice ZDA, zbranih okoli osrednje ladje skupine - letalonosilke.

Živčevje letala predstavlja letalski taktični podatkovni sistem, nadzirajo ga častnik za bojne informacije, radarist in kontrolor zračnega prostora. Poleg radarskega zaslona je v tem oddelku še trideset drugih elektronskih naprav, vključno s pasivnimi detekcijskimi napravami in komunikacijskimi sistemi. Tu zaznavajo cilje spremljajo, njihovo gibanje, oddajanje signalov in podobno. Bistveno je, kako se odzove sistem prepoznavanja lasten-tuj - IFF. čŒe letečega (ali drugega) objekta ne prepozna, je to že vzrok za alarm.

V zraku ostane E-2 tudi do šest ur, kar je sicer manj kot veliki E-3 sentry, vendar je »mali« E-2 kar dvakrat do trikrat cenejši. Zazna vse potencialne nevarnosti na velikem območju, odkrije na primer manevrirno raketo v oddaljenosti okoli 185 km, večje letalo v oddaljenosti 465km, lovsko ali (po velikosti) ekvivalentno letalo pa na varnih 379 km. Avtomatično sledi 250 ciljem hkrati in nadzoruje hkrati 30 prestrezanj.

Proizvodnja E-2 je tekla vse od omenjenih začetkov v šestdesetih letih do izdelanega 95. letala v letu 1987. Kasneje se je njihovo število zmanjševalo in flota hawkeyev je konec leta 2002 štela še nekaj nad 50 letal. Leta 1995 so štiri hawkeye dobavili Tajvanu po pogodbi, vredni 749,5 milijona dolarjev. To je bil odgovor na grozečo nevarnost, kajti Tajvan se počuti močno ogroženega (Kitajska). Grožnjo naj bi odpravil prav s pomočjo hawkeyev v navezi z lovci mirage 2000 in F-16.

E-2 advanced hawkeye
Trenutno letala E-2C opremljajo po novih standardih iz leta 2000. Posodobitev obsega nove osemkrake propelerje podjetja Hamilton Sundstrand in nov kokpit. Mornarica ZDA je prve prenovljene hawkeye dobila leta 2001. Izvozni modeli imajo tudi možnost za vgradnjo šobe za prečrpavanje goriva v zraku in so prilagojeni za pristajanje na kopenskih letališčih. Enak radar, kot ga ima hawkeye, so vgradili tudi na letala P-3 orion podjetja Lockeed Martin, ki jih uporablja ameriško ministrstvo za domovinsko varnost. Orioni omogočajo opravljanje daljših misij, posadka pa ima večji delovni prostor. Kljub trenutni prenovi hawkeyev Northrop Grumman že razvija model nove generacije E-2D advanced hawkeye. Za razvoj so že leta 2003 dobili 1,93 milijarde dolarjev. Razvoj obsega izdelavo dveh testnih letal, ki sta prvič vzleteli leta 2007. V letalu je vgrajen nov kokpit, ki bo pilotoma omogočal opravljati tudi delo poveljujočega častnika, poleg tega pa so vgradili tudi nov radar APY-9 UHF. Ameriška mornarica naj bi imela do leta 2020 v svoji floti 75 letal E-2D. Vsako od dveh testnih letal bo dobila ameriška mornarica za 216 milijonov dolarjev. Prvo so dobili letos drugo pa bodo dobili leta 2010. Skupno sta letali v fazi testiranj naletali 1000 ur v 300 letih. Prvi 'full stop' pristanek na letalonosilki naj bi opravili do konca leta 2009.

Tehnični podatki:
Northrop/Grumman E-2 hawkeye,
ZDA

Tip: letalo za zgodnje odkrivanje in opozarjanje ter nadzor
Pogon: dva turbopropelerska motorja Allison T56-A-425 s po 4910 KM

Oborožitev: nima
Uporabnika: Poleg vojne mornarice ZDA, ki uporablja 75 letal, jih imajo Egipt sedem, Francija tri, Izrael štiri, ki jih ne uporablja več, Japonska 13, Singapur štiri, Tajvan šest in Mehika tri nekdanje izraelske (maj 2009).
Cena: 87 milijonov USD (za Tajvan leta 1995), 39 milijonov USD (leta 1984)


Nazaj