Ob koncu devetdesetih let je bil sklenjen natečaj za letalo za skupno začetno letalsko šolanje – JPATS Letalskih sil ZDA in Letalstva Vojne mornarice ZDA. V začetku poletja 1995 so izbrali šolsko turbopropelersko letalo Beech (deluje v korporaciji Raytheon) PC-9 mkII in ga kasneje preimenovali v T-6A texan II. Praktično je texan II povsem novo letalo, ki po zunanjih linijah še najbolj spominja na švicarski izvirnik. Prvega predserijskega texana II so v Wichiti izdelali leta 1997, vzletel pa je leto dni kasneje. Štirje predserijski in en prototipni T-6A so v času preizkušanj in pridobivanj vseh mogočih dovoljenj, tako civilnih kot vojaških, naleteli skupaj 1400 ur. Serijsko proizvodnjo so kar nekaj časa prelagali, potem pa so začeli prvi texani II prihajati v enote po letu 1999. Prvega je seveda dobil 12. šolski letalski polk v oporišču Randolph v Teksasu, sledila pa je še šolska enota Letalskih sil ZDA v prav tako teksaški letalski bazi Laughlin. V šolske trenažne polke Letalstva Vojne mornarice ZDA bodo predvidoma začeli prihajati konec letošnjega leta: najprej v bazo Whiting Field na Floridi.
Raytheon je pri tem letalu uvedel novost, pomožne naprave za trimanje – izravnavanje krmil. T-6A texcan II namreč žene izredno močan motor s kar 1274 kW (1708 KM), kar zahteva energično krmarjenje. Dejstvo je namreč, da bo večina pilotov-učencev s T-6A prešla na reaktivce, pri katerih ni momenta vrtenja propelerja, ki je pri turbopropelerskem motorju še kako močan. Posebna Raytheonova naprava zmanjšuje potrebo po ročnem izravnavanju smernega krmila tudi pri najzahtevnejših akrobatskih manevrih.
Pokrov kabine pri texanu je izjemno velik in se v enem kosu odpira vstran, vzdrži pa trke s težjimi pticami vse do hitrosti nad 500 km/h. Sedeža sta, tako kot je kar običajno pri tej kategoriji šolskih letal, tandemska, zadnji pa je opazno dvignjen nad prvega. Oba sedeža sta katapultna Martin-Bakerjeva mk 16LA vrste nič-nič.
Omenili smo že, da je posebno poglavje pri tem letalu zmogljiv motor P&W PT6A serije 68, ki mu omogoča na primer začetno vzpenjanje z več kot 1000 m v minuti, na 5500 m pa je letalo v manj kot 6 minutah. Gospodarna - ali potovalna - hitrost presega 500 km/h, vrhunec leta pa na skoraj 10.700 m!
Pod krili so letalu namestili šest obesnih točk, srednji dve sta rezervirani za dodatna gorivna rezervoarja, s katerima si podaljšuje že tako precejšen dolet (nad 1500 km), na notranjega in zunanjega pa lahko obesijo oborožitev. Oboroženo verzijo so razvili na željo Grkov, takšen texan II pa je dobil oznako T-6B.
Tehnični podatki:
Raytheon T-6A texan II
ZDA
Tip: dvosedo turbopropelersko izpopolnjeno šolsko trenažno letalo
Pogon: turbopropelerski motor Pratt & Whitney Canada PT6A-68 s 1274kW (1708 KM)
| Mere: | |
| Krila | |
| - razpetina | 10,15 m |
| - površina | 16,3 m² |
| Trup | |
| - dolžina | 10,14 m |
| - višina | 3,26 m |
| Mase: | |
| - prazno | 2087 kg |
| - največja vzletna | 2857 kg |
| Gorivo: | |
| - notranje | 499 kg – 621 l |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | |
| - visoko | 574 km/h |
| - nizko | 500 km/h |
| - gospodarna hitrost | 426 km/h |
| - najmanjša hitrost | 152 km/h |
| - največja višina | 10.670 m |
| - začetno vzpenjanje | 20 m/s |
| - dolet | 1574 km |
Oborožitev: po tri obesne točke pod vsakim krilom za rakete zrak-zrak, zrak-zemlja, poleg tega pa še bombe in zabojnika z mitraljezi.
Uporabniki: Naročila so zaenkrat takšna: USAF 372 letal do leta 2011, USN 339 letal do leta 2014; čŒile 16 do 25 letal; letalska šola v Kanadi 24 letal; Grčija 45 letal, od tega 25 v ameriški konfiguraciji T-6A in 20 v novi T-6B.
Cena: približno 5 milijonov dolarjev; ameriški program JPATS je ovrednoten na skupaj 3,945 milijarde USD (vrednotenje v letu 1996).
Nazaj