Enciklopedija

Pomemben element zagotavljanja suverenosti vsake države je skrb za neprekinjen nadzor in kontrolo njenega zračnega prostora. Slovenski zračni prostor že sedemnajst let uspešno nadzira 16. bataljon za nadzor zračnega prostora (16. BNZP), ki je od leta 2003 vključen v integrirani sistem zračne obrambe Nata (NATI NADS). Vključenost v NATI NADS pod operativno kontrolo Natovega združenega centra za vodenje zračnih operacij (CAOC-5) s sedežem v Italiji zagotavlja Sloveniji nenehno izmenjavo podatkov o dogajanju v njenem zračnem prostoru z Natom in zaščito z Natovimi prestrezniškimi letali ob morebitnih kršitvah. Kot je povedal poveljnik 16. BNZP major Andrej Jančevski, je 16. BNZP trenutno 90-odstotno integriran v sistem NATI NADS.

Konec leta 2010 bodo zamenjali stara in dotrajana radarja na Ljubljanskem vrhu ter Ledinekovem koglu
16. BNZP je enota SV, ki zagotavlja nenehen nadzor in kontrolo zračnega prostora Slovenije, prenos podatkov o dogajanju v zračnem prostoru uporabnikom ter vodenje zračnih operacij. Enota deluje na štirih lokacijah. Poveljniške naloge opravlja poveljstvo bataljona s sedežem na Brniku, kjer deluje tudi Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora (CNKZP). Na Brniku sta nameščeni tudi poveljniško-logistična četa, ki skrbi za popravila in vzdrževanje radarske tehnike, ter radarska četa kratkega dosega, ki je opremljena s tremi premičnimi radarji kratkega dosega EL/M2106 HEE in petimi obnovljenimi

Major Andrej Jančevski: Za zaščito slovenskega zračnega prostora skrbijo Natova prestezniška letala F-16 in eurofighter, ki so v nenehni pripravljenosti na letališčih Cervia oziroma Grosseto v Italiji.

radarji EL/M2106 NG. Na Ljubljanskem vrhu in Ledinekovem koglu sta dve radarski postaji, na katerih delujeta radarja dolgega dosega AN/TPS-70 ameriškega proizvajalca Westinghouse. Prvi deluje neprekinjeno že od leta 1992 na Ljubljanskem vrhu, drugi pa od leta 1995 z Oljske gore, od koder so ga leta 2005 premestili na Ledinekov kogel na Pohorju, kjer je imela svoj položaj za elektronsko prisluškovanje že nekdanja JLA. Življenjska doba radarskima sistemoma se izteka, zato v drugi polovici leta 2010 načrtujejo prevzem in zamenjavo sistemov na obeh radarskih postajah s sodobnejšimi ter zmogljivejšimi radarskimi sistemi. »Hkrati bomo z zamenjavo radarjev dolgega dosega znižali visoke stroške zdrževanja in zmanjšali težave pri dobavi rezervnih delov,« je pojasnil poveljnik radarske postaje na Ljubljanskem vrhu nadporočnik Andrej Gerjevič. Nova radarja bosta večja in težja, zato bo treba na postajah prilagoditi vso infrastrukturo, na postaji na Ledinekovem koglu ojačati stolp, na Ljubljanskem vrhu pa povečati obstoječo platformo. Z radarjema dolgega dosega 16. BNZP zagotavlja pokritje celotnega slovenskega zračnega prostora, saj imata radarja doseg 240 navtičnih milj, kar je približno 450 kilometrov, in omogočata spremljanje letečih objektov že približno 150 kilometrov pred slovensko mejo. Radarja dolgega dosega na Ljubljanskem vrhu in Ledinekovem koglu sta v sistem vključena neprekinjeno, razen ko potekajo redna vzdrževalna dela ali ob okvarah. Da bi radarja nemoteno delovala, je po predpisih proizvajalca treba izvajati nujna vzdrževalna dela na vseh elementih radarskega sistema. Na radarjih opravljajo dnevne, tedenske, mesečne, polletne in letne preglede, na podlagi katerih ugotavljajo pravilno delovanje radarja, zaradi polletnih in letnih pregledov pa morajo radar za dlje časa izklopiti.

Nadporočnik Andrej Gerjevič: Z zamenjavo radarjev dolgega dosega bomo znižali visoke stroške vzdrževanja in zmanjšali težave pri dobavi rezervnih delov.

Zahtevnejša popravila potekajo po letnem načrtu, s čimer preprečijo sočasen izpad zbiranja in pošiljanja radarske slike z obeh radarjev. Obnepričakovani okvari poskuša dežurni radarski tehnik napako najprej odpraviti sam. čŒe pride do težje okvare na sistemu, za popravilo na drugi stopnji vzdrževanja poskrbijo v tehnični delavnici 16. BNZP, če niso uspešni, pa ga popravi proizvajalec. Nadporočnik Gerjevič je razložil, da se največ napak pojavi na primarnem delu radarskega sistema. Popravila drugih sklopov, kot so klimatske naprave, dizelski agregat, transformatorji itn., opravijo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Usposabljanje radarskih tehnikov poteka v Sloveniji in tujini, pri čemer je poudarek na delovanju ter vzdrževanju sistema, za kar je treba pridobiti ustrezne licence. Delo na radarski postaji je neprekinjeno in poteka 24 ur na dan v dežurstvih, pri čemer so v izmeni trije pripadniki. Radarski tehnik na postaji opravlja dnevno kontrolo na radarju, spremlja parametre njegovega delovanja, opravlja vzdrževalna dela na sistemu in ob okvari poskrbi za odpravo napake. Druga člana izmene z rednimi obhodi skrbita za fizično varovanje radarske postaje in nadzor delovanja sistema tehničnega varovanja. Pripadniki na radarski postaji, ki opravljajo delo le dopoldan in niso vključeni v nenehno dežurstvo, skrbijo za vzdrževanje infrastrukture na radarski postaji in za logistično podporo, ki obsega oskrbo s hrano, elektriko, dizelskim gorivom itn.

S prenovo radarjev kratkega dosega povečali zmogljivosti in mobilnost
Radarska četa kratkega dosega na Brniku ima nalogo, da z radarji kratkega dosega pokriva tista območja Slovenije, ki jih ne zaznajo z radarskimi sistemi dolgega dosega. čŒeta je opremljena s tremi premičnimi radarji EL/M2106 HEE in petimi obnovljenimi radarji EL/M2106 NG, ki jih uvajajo v operativno uporabo v SV. Na radarju dela devetčlanska posadka, ki skrbi za premik, postavitev, delovanje in varovanje radarskega položaja. čŒlani posadke so usposobljeni za delo operaterja na radarju, imajo pa tudi določeno specialistično znanje o sredstvih zvez, vzdrževanju radarskega sistema, vozil itn. Prenovljeni radarji EL/M2106 NG imajo povečan doseg do 50 kilometrov, lahko

Nadporočnica Anita Založnik: Večino osnovnih usposabljanj operaterjev na radarjih kratkega dosega opravimo v četi, usposabljanja za vzdrževanje radarskih sistemov pa pri proizvajalcu v Izraelu.

zaznajo do 60 ciljev v zraku na največji višini približno deset kilometrov. Novi radarji so po modifikaciji tridimenzionalni, kar pomeni, da zaznajo tudi podatke o višini cilja. Prenovljene radarje je mogoče namestiti na stolp mobilne radarske postaje na vozilu, s čimer sta dosežena večja mobilnost in krajši reakcijski čas ter izboljšane opazovalne zmogljivosti. Mobilna radarska postaja omogoča samodejno pošiljanje radarske slike in komunikacijske ter podatkovne povezave. Delo v radarski četi kratkega dosega je predvsem terensko, zato poleg pridobivanja specialističnega znanja o delu operaterja na radarskem sistemu in sredstvih zvez obsega tudi številna terenska urjenja iz individualnih veščin pehotnega vojaka. Kot je pojasnila poveljnica radarske čete kratkega dosega nadporočnica Anita Založnik, večino osnovnih usposabljanj operaterjev na radarju opravijo v četi, usposabljanja za vzdrževanje radarskih sistemov kratkega dosega pa pri proizvajalcu v Izraelu.




V CNKZP stalno 24-urno dežurstvo
V letalski bazi na Brniku deluje CNKZP, ki je od leta 1999 opremljen z  avtomatiziranim sistemom za nadzor zračnega prostora – ASOC, v katerem se zbirajo in obdelujejo podatki o razmerah v zračnem prostoru z različnih radarjev. Sistem ASOC dopolnjuje oprema frequentis za prenos glasovne komunikacije do uporabnikov. V sistem ASOC, ki je v celoti povezljiv in kompatibilen s sistemi, ki jih uporabljajo države članice Nata, se zbirajo podatki z dveh stacionarnih radarjev, osmih premičnih radarjev in dveh civilnih radarjev. ASOC je sistem, ki je namenjen avtomatiziranemu sprejemu,obdelavi in prikazovanju podatkov o dogajanju v zračnem prostoru ter prenosu uporabnikom, to je Natovemu združenemu centru za vodenje zračnih operacij (CAOC-5), italijanskemu in madžarskemu centru za nadzor zračnega prostora, centru civilne kontrole zračnega prometa ter po potrebi enotam SV. Od avgusta poteka poizkusna izmenjava podatkov o dogajanju v zračnem prostoru tudi s Hrvaško, potem ko je postala članica zveze Nato. Z opremo ASOC lahko hkrati spremljajo 900 ciljev v zraku, vendar je na območju pokrivanja slovenskih radarjev dolgega dosega v zraku navadno naenkrat največ 150 plovil. Delo v CNKZP, ki zahteva dobro znanje angleškega jezika, saj vse komunikacije potekajo v angleščini, prav tako večina usposabljanj za delo kontrolorjev, poteka v stalnem 24-urnem dežurstvu v izmenah po do 12 pripadnikov, v kriznih razmerah pa bi se število v izmeni podvojilo. CNKZP je razdeljen na enoto za obdelavo radarskih podatkov, ki skrbi za vnos podatkov o cilju, pri čeme

Stotnik Rado Virijant: V CNKZP imamo 16 pripadnikov, ki so usposobljeni za delo kontrolorja v mirnodobnem času, štirje pripadniki pa so usposobljeni za delovanje v krizi ali spopadu. V enoti imamo tudi 13 usposobljenih kontrolorjev oborožitve.

r je naloga kontrolorja, da pomaga pri združevanju radarskih slik in prepoznava cilje. Operater za prepoznavo uporablja povezavo s civilno kontrolo letenja, od katere dobiva načrte letenja (Flight Plan). Njegova naloga je, da plovilo v sistemu pravilno identificira. Druga enota CNKZP je enota za vodenje oborožitvenih sistemov, ki skrbi za vodenje in navajanje prestrezniških letal v slovenskem zračnem prostoru ter za usklajevanje z raketnimi sistemi zračne obrambe roland 9. bataljona ZO. Delo v CNKZP nadzoruje vodja izmene, ki skrbi za povezavo s centri za nadzor zračnega prostora v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem ter odloča o obveščanju Natovega združenega centra za vodenje zračnih operacij CAOC-5 v Italiji ob morebitnih kršitvah slovenskega zračnega prostora. V izmeni sta tudi sistemska administratorja za vzdrževanje računalniškega in informacijskega sistema. Osnovno usposabljanje pripadnikov enote za obdelavo radarskih podatkov CNKPZ poteka v enoti, za nadaljnjo usposabljanje pa uporabljajo madžarski center za nadzor zračnega prostora v Vespremu. »Na Madžarsko smo do zdaj poslali 16 pripadnikov, ki so usposobljeni za delo kontrolorja v mirnodobnem času, štirje pripadniki pa so usposobljeni za delovanje v krizi ali spopadu. Usposabljanja pripadnikov enote za vodenje oborožitvenih sistemov potekajo v Italiji v obliki tečaja za pridobitev licence za vodenje prestreznikov, ki traja 11 mesecev. Zdaj imamo 13 usposobljenih kontrolorjev oborožitve,« je pojasnil poveljnik CNKZP stotnik Rado Virijant in dodal, da v okviru sistema NATINADS opravljajo tudi vadbene polete (T-scramble) italijanskih lovcev v slovenskem zračnem prostoru trikrat na mesec, s čimer preverjajo delovanje sistema nadzora in kontrole zračnega prostora ter usposobljenost kontrolorjev za obdelavo radarskihpodatkov ter oborožitve za spremljanje in navajanje prestreznikov na domnevne kršitelje zračnega prostora, ki jih simulirajo s preleti letal SV pilatus PC-9M z vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki. Usposabljanju in preverjanju usposobljenosti ter delovanja CNKZP so namenjene tudi Natove vaje, kot so AD TRAC, EWFIP, Noble Aspect in druge, na katerih vsako leto sodelujejo kontrolorji iz CNKZP.

Prestrezanje kršiteljev zračnega prostora z Natovimi lovci iz Italije
CNKZP intenzivno sodeluje s civilno kontrolo zračnega prostora Slovenije, s katero si neprestano izmenjuje radarsko sliko o dogajanju v slovenskem zračnem prostoru. Od civilne kontrole letenja redno dobiva načrte letenja (Flight Plan) z vsemi podatki o preletu letal čez Slovenijo. čŒe plovilo leti skladno z načrtom, letalo le evidentirajo. čŒe bi neidentificirano letalo kršilo slovenski zračni prostor, bi po postopku varovanja vojaška kontrola pri civilni preverila, ali ima podatke o letu, saj bi do kršitve lahko prišlo zaradi spremenjene smeri leta, časovne prestavitve leta ali neprimernega vremena. čŒe o tem ni obveščena tudi civilna kontrola prometa, se Natovem združenemu centru za vodenje zračnih operacij (CAOC-5) v Italiji posreduje podatek o kršitvi, na podlagi katerega sprožijo postopek alarmiranja, ki obsega odločitev za dvig stopnje pripravljenosti prestezniških letal in izdajo povelja za njihov vzlet. »Za zaščito slovenskega zračnega prostora skrbijo Natova prestezniška letala F-16 in eurofighter, ki so v nenehni pripravljenosti na letališčih Cervia oziroma Grosseto v Italiji. Prestrezniška letala morajo najpozneje v 15 minutah po izdaji povelja vzleteti z letališč,« je povedal poveljnik 16. BNZP major Andrej Jančevski. Za navajanje letal do italijansko-slovenske meje skrbi italijanski center za kontrolo zračnega prostora, po prestopu v slovenski zračni prostor pa so predana kontrolorjem oborožitev CNKZP, ki poskrbijo za njihovo usmerjanje in navajanje do morebitnega kršitelja slovenskega zračnega prostora. Prestrezniki najprej vizualno identificirajo letalo, kar pomeni, da najprej ugotovijo, kakšen je cilj in kakšne namen ima. Na tej podlagi zagotovijo prisilen pristanek, spremstvo letala zunaj zračnega prostora Slovenije, vrnitev letala v bazo ali v skrajnem primeru sestrelitev letala, za kar je nujna predhodna odobritev ministra za obrambo oziroma njegove pooblaščene osebe.

16th Air Space Surveillance Battalion controls Slovenian air space
An important element when providing the sovereignty of each country is continuous surveillance and control of its air space. Slovenian air space has for 16 years been successfully controlled by the 16th Air Space Surveillance Battalion which, since 2003, has been integrated into the NAT O Integrated Air Defence System (NATI NADS). Its integration into the NATI NADS system under the operational control of the NAT O Combined Air Operation Center Five (CAOC-5), based in Italy, provides Slovenia with a constant exchange of data on the situation in its air space with NAT O, as well as with protection provided by NAT O interceptor aircrafts in the event of potential airspace violation. Commander of the 16th Air Space Surveillance Battalion, Major Andrej Jančevski says the Battalion is currently 90 percent integrated into the NATI NADS system.

Zgodovina 16. BNZP in naloge

Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič

Revija Slovenska vojska, Leto XVII, 23. 10. 2009, številka 16